Vpliv sočasnih kognitivnih nalog na ravnotežje, začetek hoje in hojo pri bolnikih s klinično izoliranim sindromomBrecl Jakob, Gregor (Avtor) Rot, Uroš (Mentor) klinično izoliran sindromravnotežjedelovni spomindvojne nalogeOzadje: Pri četrtini bolnikov z multiplo sklerozo (MS) prvi zagon bolezni, ki ga imenujemo tudi klinično izoliran sindrom (angl. clinically isolated syndrome - CIS), predstavlja optični nevritis (ON). Pri več kot 50 % bolnikov s CIS lahko zaznamo težave z ravnotežjem ter kognitivnimi procesi vključno z delovnim spominom. Za raziskovanje medsebojnega vpliva motoričnih in kognitivnih procesov se lahko uporablja paradigma dvojnih nalog. Ker so podatki o vplivu začetne demielinizacijske bolezni na ravnotežje in izvajanje dvojnih nalog pomanjkljivi, je bil namen naše raziskave opredeliti medsebojen vpliv delovnega spomina in treh različnih vidikov vzdrževanja ravnotežja pri bolnikih z ON brez pomembne nevrološke prizadetosti. Dokazi o tovrstnih interakcijah so pomembni predvsem kot osnova za nadaljnje raziskave v smeri iskanja novih biomarkerjev za oceno poteka bolezni. Dodatno bomo takšna znanja lahko uporabljali pri svetovanju bolnikom s CIS ter zasnovi rehabilitacijskih strategij za te bolnike. Metode: Dvajset bolnikov po prvem zagonu bolezni z ON (CIS) in dobro ostrino vida ter 20 zdravih posameznikov je opravilo testiranje treh vidikov ravnotežja (stoje, začetka hoje in hoje) brez in s sočasnim izvajanjem kognitivnih nalog besednega in vidnoprostorskega delovnega spomina. Ravnotežje smo ocenjevali z merami gibanja navideznega središča pritiska (angl. centre of pressure) na podlagi pod nogami. Bolniki so opravili nevropsihološko testiranje za oceno izhodiščne kognitivne oškodovanosti. Rezultati: Z nevropsihološkimi testi pomembnejše oškodovanosti delovnega spomina pri bolnikih nismo ugotovili. V največji meri smo opažali oškodovanost pozornosti in izvršilnih funkcij. Bolniki so med stojo v primerjavi z zdravimi slabše vzdrževali statično ravnotežje. Pri bolnikih je bil vpliv naloge vidnoprostorskega delovnega spomina na ravnotežje večji v primerjavi z nalogo besednega delovnega spomina. Vzdrževanje dinamičnega ravnotežja v sklopu začetka hoje se med skupinama ni razlikovalo. Le pri začetku hoje smo opažali značilno nižjo uspešnost na kognitivnih nalogah ob dvojnih nalogah. Medsebojni vpliv začetka hoje in nalog delovnega spomina je bil večji pri bolnikih v primerjavi z zdravimi. Hkrati smo pri obeh skupinah opažali značilno večji medsebojni vpliv med nalogo besednega delovnega spomina in začetkom hoje v primerjavi z nalogo vidnoprostorskega delovnega spomina. Bolniki so izbrali značilno nižjo izhodiščno hitrost hoje glede na zdrave. Obe skupini sta ob dvojnih nalogah neodvisno od vrste sočasne kognitivne naloge enako znižali hitrost. Zaključek: Upoštevajoč rezultate naše raziskave in podatke iz literature lahko sklepamo, da so za interakcijo med delovnim spominom in statičnim ravnotežjem odgovorna predvsem področja parietalne možganske skorje, saj so omenjena področja hkrati odgovorna za procesiranje aferentnih signalov ter ustvarjanje predstave o položaju telesa v prostoru in za tvorbo vidnoprostorskega delovnega spomina in pozornosti. Po drugi strani so glede na rezultate za podobno interakcijo delovnega spomina z začetkom hoje pomembnejša področja prefrontalne in premotorične skorje, saj so ta področja ključna pri tvorbi vnaprejšnjih posturalnih prilagoditev in besednega delovnega spomina. Hkrati prihaja ob dvojni nalogi med začetkom hoje do interakcij na nivoju centralnega izvršitelja (nižja uspešnost na obeh kognitivnih nalogah). Pri bolnikih je tako kot pri zdravih prišlo do enake in ustrezne prilagoditve hoje (zmanjšana hitrost) ob sočasnih kognitivnih nalogah. Nižjo izhodiščno hitrost hoje bolnikov lahko glede na navedeno pripišemo ustrezni prilagoditvi s strani prefrontalnih področij za nadzor hitrosti hoje. Če želimo opisane zaključke pri enotni skupini bolnikov, kjer pomembnejše izhodiščne oškodovanosti delovnega spomina nismo beležili, pojasniti z istim bolezenskim procesom, pridemo do zaključka, da je za večino opisanih interakcij ob izhodiščni oškodovanosti pozornosti in izvršilnih funkcij v največji meri odgovorna slabša kvaliteta aferentnih prilivov v omenjena področja, kot tudi eferentnih motoričnih signalov, kar zahteva obsežnejše vključevanje kognitivnih procesov v nadzor ravnotežja. Motnje pozornosti in izvršilnih funkcij postanejo glede na rezultate še posebej pomembne za vzdrževanje ravnotežja pri zahtevnejših motoričnih nalogah, kot je začetek hoje. Pridobljeni podatki bodo podlaga za nadaljnje prospektivne analize, s katerimi bomo poskušali identificirati morebitne nove biomarkerje za oceno prognoze bolezni pri bolnikih s CIS. Glede na opažanje, da se ob dvojnih nalogah, ki vključujejo izvajanje zahtevnejših motoričnih nalog, pri bolnikih odkrijejo motnje na nivoju pozornosti in izvršilnih funkcij, zdravstvenim delavcem svetujemo krepitev omenjenih kognitivnih domen v sklopu rehabilitacijskih programov.20182018-11-26 08:24:02Doktorsko delo/naloga105407VisID: 11449COBISS_ID: 297531904sl