Odziv prostoživečih ptic na hranjenje rjavega medveda, volka in rožnatega pelikana v Živalskem vrtu LjubljanaBenedičič, Iva (Avtor) Vrezec, Al (Mentor) Glavan, Gordana (Komentor) živalski vrtkomenzalizemkleptoparazitizemsiva vranavedenjske strategijemedvrstni odnosiŽivali v ZOO Ljubljana hranijo po določenem urniku s specifično hrano glede na posamezno vrsto živali. Gre za stalen in relativno dostopen vir hrane, ki ga izkoriščajo nekatere prostoživeče ptice. To predstavlja tudi izgubo hrane za oskrbovane živali. V raziskavi smo popisali prostoživeče vrste ptic na območju živalskega vrta ter ugotavljali, katere od njih se hranijo s hrano namenjeno rjavemu medvedu (Ursus arctos), volku (Canis lupus) in rožnatemu pelikanu (Pelecanus onocrotalus). Med aprilom 2015 in januarjem 2016 smo na območju izvedi tri popise ptic. Hranjenje medvedov in volkov smo snemali s kamero in analizirali prisotnost prostoživečih ptic in njihovo vedenje. S poskusom smo ocenili, koliko mesa lahko vrana med hranjenjem poje. Med hranjenjem pelikanov smo popisali število prisotnih sivih čapelj in njihovo vedenje. Z opazovanjem smo določili število osebkov na krmišču in njihov odziv na hrano (kaj in koliko so jedli). Poskušali smo ovrednotiti škodo, ki jo ptice povzročijo živalskemu vrtu. Pri hranjenju opazovanih živali so se pojavljale v glavnem siva vrana, sraka in siva čaplja. Med hranjenjem medvedov so se vrane hranile z briketi, ribjimi glavami in ribami. Med vranami je bilo malo kompeticij, medvedu pa so se izogibale. Med hranjenjem volkov so vrane s kljuvanjem pojedle približno 1,9 % govejega mesa namenjenega volku v poletnem in 3,2 % v zimskem obdobju. V to oceno ni zajeta količina kunčjega mesa, ki so jo odnesle, ki pa je verjetno višja. Domnevamo, da so vrane tudi koristne, saj med brskanjem po tleh pojedo tudi ostanke, ki bi sicer verjetno gnili. Med hranjenjem pelikanov je bila prisotna samo siva čaplja, ki je pojedla 1,7 % rib namenjenih pelikanom.20182018-11-24 07:45:10Magistrsko delo/naloga105390VisID: 162591COBISS_ID: 4933199sl