Znanje in raba slovenskega jezika pri piseljencih različnih generacij: Primer občine TržičBajd, Maja (Avtor) Pirih Svetina, Nataša (Mentor) priseljencipreseljevanjeraba jezikaV pričujočem delu se ukvarjam s problematiko znanja in rabe slovenskega jezika pri priseljencih različnih generacij v Občini Tržič. Priseljence v delu predstavljajo posamezniki, ki so se v Tržič preselili iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Srbije, Hrvaške in Makedonije oz. njihovi potomci. Pri tem opisujem podobnosti in razlike, ki se med posamezniki pojavljajo ob vprašanjih identitete, ohranjanja izhodiščne kulture, jezikovne izbire, samoocene znanja jezika oz. jezikov, odnosov z bližnjimi in diskriminacije. V empiričnem delu predstavljam osebne zgodbe dvanajstih sogovornikov, od tega je sedem predstavnikov prve generacije in pet druge. Na ta način sta se v izbranem vzorcu oblikovali dve skupini preizkušancev, med katerima se, glede na rezultate, pojavljajo nekatere razlike. Rezultati so pokazali, da obe generaciji pri sporazumevanju uporabljata oba jezika – jezik staršev in slovenski jezik, odvisno od okoliščin in sogovorcev. V večji meri je uporaba obeh jezikov oz. njune kombinacije značilna za prvo generacijo priseljencev.20182018-11-22 10:39:10Magistrsko delo/naloga105373VisID: 425776sl