Vzroki za glasovne motnje pri starostnikihHrovat, Nina (Avtor) Hočevar Boltežar, Irena (Mentor) Kogovšek, Damjana (Komentor) GlasGlasovne motnje lahko prizadenejo tako starejšo populacijo kot tudi mlajšo. Razlogov zanje je več in so predstavljeni v prvem delu teoretičnih izhodišč. Opisan je tudi nastanek glasu, vzroki za hripavost ter načini ocenjevanja in ugotavljanja glasovnih motenj. Podrobneje je predstavljen potek požiranja, sodelujoči organi ter najpogostejše motnje požiranja in njihovo ugotavljanje, saj so le te ključnega pomena za raziskavo. Ker se magistrsko delo osredotoča na glasovne motnje starostnikov, posebej v povezavi z motnjami požiranja, je v drugem delu teoretičnih izhodišč predstavljena pogostost glasovnih motenj ter motenj požiranja med omenjeno populacijo. Raziskava bo skušala ugotoviti incidenco glasovnih motenj med starostniki iz doma upokojencev ter najti povezavo med glasovnimi motnjami in morebitnimi sočasno prisotnimi drugimi motnjami zgornjega aerodigestivnega trakta (motnjami požiranja) ter boleznimi starostnika. V empiričnem delu sem anketirala 50 starostnikov, ki živijo v domski oskrbi, s pomočjo prirejenega Vprašalnika o glasovnih težavah (Voice Handicap Index 10 - VHI-10) in tako pridobila podatke o oviranosti starostnikov zaradi njihovih glasov. Za ugotavljanje pogostnost motenj požiranja in nato iskanja povezave med njimi in hripavostjo je bil uporabljen prirejeni presejalni test o motnjah požiranja Eating Assessment Tool - EAT-10. Podatki o drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na kvaliteto glasu, so bili pridobljeni s posebej pripravljenim vprašalnikom o prisotnosti bolezni dihalnega aparata, artikulatornih, glasotvornih in resonančnih organov ter slušnega aparata. Pri starostnikih je bila med spontanim govorom ocenjena kakovost glasu z GIRBAS lestvico, pa tudi ustreznost višine in glasnosti govora. Izmerjen je bil maksimalni fonacijski čas vokala /i/ ter izračunano razmerje dolžine fonacije zvenečega soglasnika /z/ proti nezvenečemu soglasniku /s/. Iskali smo možne dejavnike, ki vplivajo na pojav glasovnih motenj pri starostnikih v domski oskrbi. Za ugotavljanje pogostnosti pojavljanja glasovnih motenj in bolezni organskih sistemov pri starostnikih v domski oskrbi je bila uporabljena opisna statistika, predstavljena v tabelah in s tortnimi diagrami. Pri nadaljnji analizi podatkov so bili uporabljeni t-test, neparametrični Mann Whiteny U test in hi-kvadrat test. Ugotovljeno je bilo, da se glasovne motnje pojavljajo pri večini starostnikov v domski oskrbi, vendar se teh motenj ne zavedajo oziroma jim njihov glas ne predstavlja ovire. Povezanost med motnjami požiranja in glasovnimi motnjami ter med nevrološkimi boleznimi in glasovnimi motnjami ni bila dokazana. Starostniki so do svojega glasu in resnosti težav pri organskih boleznih relativno nekritični, medtem ko je klinična ocena glasu s strani spraševalca prinesla bistveno nižje rezultate glede kakovosti glasu. Na podlagi dobljenih rezultatov je v sklepnem delu magistrskega dela poudarjen pomen zavedanja o lastnem glasu, ozaveščanje o glasovnih motnjah, vplivu glasu na življenje ter smisel logopedskega poklica v domu za upokojence.20182018-11-21 22:06:37Magistrsko delo/naloga105351COBISS_ID: 12205897sl