Odraščanje ob sorojencu z zmerno motnjo v duševnem razvojuSkerlep, Tatjana (Avtor) Kobolt, Alenka (Mentor) motnja v duševnem razvojuRojstvo otroka s posebnimi potrebami vnese v družinsko dinamiko številne spremembe, katerih breme v velikem delu nosijo sorojenci. Otrok, ki potrebuje dodatno pozornost staršev, njihov čas in skrb, neizbežno vpliva na vse plati sorojenčevega življenja. Čeprav so mnogokrat prikrajšani za starševsko pozornost, pa sorojenci veliko pripomorejo k lajšanju vsakodnevnih družinskih procesov – prevzamejo namreč vlogo skrbnika svojega brata/sestre s posebnimi potrebami. Čeprav se, posebno v času odraščanja in identitetnega zorenja, sorojenci srečujejo s podobnimi vprašanji in pomisleki kot njihovi starši, pa pogosto nimajo nikogar, s komer bi delili svoje skrbi – že tako obremenjenih staršev namreč ne želijo še dodatno vznemirjati, zato svoja čustva in stiske zadržijo zase. V teoretičnem delu naloge je poudarjena pomembnost odnosa med sorojenci. Le-ti namreč predstavljajo model, po katerem se razvija mlajši sorojenec. Če karkoli ovira ta odnos, lahko to vpliva na nadaljnje težave v razvoju. Ker v družinah z otroki s posebnimi potrebami sorojenci običajno preživijo skupaj več časa kot v družinah z normativnimi sorojenci, je skrb za zdrav razvoj vseh otrok bistvenega pomena. S pozitivnim odnosom in dobrim zgledom lahko starši vplivajo na to, kako se bo sorojenec v družini počutil in posledično na njegov odnos do otroka z motnjo v duševnem razvoju. Sodobne študije sicer opažajo vse več pozitivnih vplivov sobivanja z osebo s posebnimi potrebami, vendar ta pozitivni vpliv ni edini možni scenarij. Posebno pri otrocih, sorojencih, se lahko pojavijo izolacija, osamljenost, pretirana identifikacija, zamera, sram in občutek krivde. V empiričnem delu s kvalitativno raziskavo podamo vpogled v izkušnje v raziskavo vključenih sorojencev in mater otrok s posebnimi potrebami ter v načine njihovega soočanja z izzivi družinske dinamike. Navkljub dejstvu, da sorojenci odraščanje ob otroku s posebnimi potrebami v glavnem ocenjujejo kot pozitivno, tako sorojenci kot matere navajajo bolj sproščeno vzdušje ob krajših odsotnostih otrok s posebnimi potrebami, prav tako sorojenci prijateljem ne govorijo, da ima njihov brat/sestra posebne potrebe. Tudi matere priznavajo, da so čas, ki bi ga lahko namenile vsem družinskim članom, običajno namenjale otroku s posebnimi potrebami in s tem zapostavljale normativnega otroka, prihajalo je do očitnih razlik v vzgoji, do popuščanja na eni in prevelikih pričakovanj na drugi strani. Življenje z otrokom s posebnimi potrebami je namreč izziv za celotno družino, zato je pomembno, da strokovni delavci namenjajo pozornost tudi potrebam sorojencev, naj bo to v obliki pomoči specializiranih institucij ali podpornih skupin.20182018-11-21 22:06:00Magistrsko delo/naloga105333COBISS_ID: 12199241sl