<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba konstruktivističnega pristopa pri poučevanju naravoslovja</dc:title><dc:creator>Dolenšek,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skribe Dimec,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>konstruktivistični pristop</dc:subject><dc:description>V zadnjih dveh desetletjih se pri nas več strokovnjakov ukvarja z raziskavami, ki bi namesto tradicionalnega pristopa poučevanja učence aktivnejše vključevale v pedagoški proces. Eden izmed pristopov, ki se uporablja pri poučevanju naravoslovja, je konstruktivizem. Takšen pouk je raznolik in ustvarjalen, upošteva posameznika, njegovo predznanje in morebitne napačne predstave ter ga spodbuja, da si na podlagi predhodnih izkušenj sam gradi znanje. Konstruktivistični pristop spodbuja samostojno aktivnost učencev in povezovanje s problemi iz vsakodnevnega življenja. Učitelj učence vodi, ti pa preko eksperimentiranja in pogovora pridejo do novih spoznanj. Uporablja se ga predvsem, kadar se želi doseči znanje z razumevanjem. V magistrskem delu smo ugotavljali, ali učitelji razrednega pouka poznajo konstruktivistični pristop, kako pogosto ga uporabljajo pri poučevanju naravoslovja ter ali obstajajo razlike v pogostosti uporabe konstruktivističnega pristopa med učitelji z različno dolgo delovno dobo in med različnimi ustanovami, kjer so študirali (LJ, KP, MB), ter med učitelji, ki sodelujejo s pedagoškimi fakultetami (študentje pri njih opravljajo pedagoško prakso, izvajajo nastope pri specialni didaktiki naravoslovja), in tistimi, ki ne. Zanimalo nas je tudi, ali učitelji iščejo informacije za izpopolnjevanje znanja iz naravoslovja ter na kakšen način pridobivajo le-te. Pri raziskovalnem delu je bil uporabljen kvantitativen pristop z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Vzorec v raziskavi je bil naključen in priložnostni, sodelovalo je 106 učiteljev razrednega pouka iz osnovnih šol po vsej Sloveniji. Izsledki raziskave kažejo, da večina učiteljev pozna konstruktivističen pristop ter ga tudi uporablja. Med učitelji z različno dolgo delovno dobo in različnimi ustanovami, kjer so študirali (LJ, KP, MB), ne prihaja do statistično pomembnih razlik v pogostosti uporabe konstruktivističnega pristopa. Ravno tako sodelovanje s pedagoškimi fakultetami ne vpliva na pogostost uporabe tega pristopa pri poučevanju naravoslovja. Učitelji izpopolnjujejo znanje za poučevanje naravoslovja z branjem strokovnih revij, od sodelavcev, drugih učiteljev, preko spleta, seminarjev, primerov dobrih praks. Izsledkov raziskave ne moremo posplošiti na osnovno množico, lahko pa so izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Raziskava je ena izmed novejših, ki se dotikajo uporabe konstruktivističnega pristopa pri nas in prikazuje aktualne razmere.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-21 22:05:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105323</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12197193</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
