Uporaba zunanjih šolskih površin za organizirano učenje in prosto igroJenko, Špela (Avtor) Skribe-Dimec, Darja (Mentor) učenje na prostemorganizirano učenjezunanje šolske površinepozitiven vpliv okolice na učenceprosta igraV magistrskem delu so v teoretičnem delu najprej opisane zunanje šolske površine. Pojasnjeno je, kaj vse lahko zajemajo zunanje šolske površine in kakšen je njihov pomen za učenje in učence. Hkrati so zapisane značilnosti šolskega okolja ter kako so lahko zunanje šolske površine dobra lokacija za izvajanje igre na prostem. V nadaljevanju je zapisano, kaj organizirano učenje na prostem sploh je in kaj zajema. Predstavljeno je, zakaj se učenje na prostem izvaja – pomemben člen pri socializaciji otrok, hitro pomnjenje, lažje učenje ipd. – cilji ter vrste organiziranega učenja na prostem. Zapisane so tudi prednosti ter ovire izvajanja organiziranega učenja na prostem. Na koncu teoretičnega dela so zapisani primeri organiziranega učenja na prostem v tujini. Predstavljene so Norveška, Švedska, Danska, Finska in Velika Britanija. V drugem delu magistrskega dela je predstavljena raziskava in njeni rezultati. S pomočjo raziskave, v kateri smo si izbrali 20 osnovnih šol in objektivno opazovali njihove zunanje šolske površine, smo ugotovili, da večina opazovanih slovenskih osnovnih šol v času pouka ne uporablja zunanjih šolskih površin za organizirano učenje na prostem ali proste igre. Večina organiziranega učenja na prostem poteka v sklopu športa, v minimalnih odstotkih pa se pojavljajo tudi slovenščina, angleščina, družboslovje, naravoslovje in tehnika ter matematika. Končni del magistrskega dela sestavljajo predlogi aktivnosti za vsak razred, ki jih lahko učitelji izvajajo na zunanjih šolskih površinah.[Š. Jenko]20182018-11-21 22:05:08Magistrsko delo/naloga105314UDK: 373.3(043.2)COBISS_ID: 12190793sl