<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava pouka družboslovja na razredni stopnji v Sloveniji in španski Andaluziji</dc:title><dc:creator>Stražar,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pouk družboslovja</dc:subject><dc:subject>razredni pouk</dc:subject><dc:subject>učni načrt</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Španija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Slovenija in Španija sta pod skupnim okriljem Evropske unije že od leta 2004, ko se je Evropski uniji pridružila Slovenija. 
Integrirana Evropa v iskanju skupne identitete prinaša izzive kulturne raznolikosti. Učitelji znanstvenih ved si želimo, da bi bila  vsebina znanosti enaka, ne glede na to, kje v svetu se le-ta poučuje. Kulturna raznolikost je tista, ki povzroči, da se znanje prenese na več različnih načinov, kar lahko povzroči različne učne izide (Jorde in Dillon, 2012).
V magistrski nalogi sem primerjala pouk družboslovja razrednega pouka v Sloveniji in v španski avtohtoni skupnosti Andaluziji. V Sloveniji je za razredno stopnjo določeno obdobje  od prvega do petega razreda, v Andaluziji pa od prvega do šestega razreda. V Sloveniji sta učna načrta, ki usmerjata pouk družboslovja na razredni stopnji dva, in sicer Spoznavanje okolja (2011) in Družba (2011); v Andaluziji pa Area de Ciencias Sociales (2015). 
V magistrski nalogi sta najprej predstavljeni obe državi – Slovenija in Španija (natančneje Andaluzija, avtohtona pokrajina Španije) ter njun šolski sistem. Opisane so teoretične osnove kurikuluma in didaktike družboslovja, metode in oblike pouka, aktivnosti učencev in učiteljev, diferenciacija in individualizacija, medpredmetno povezovanje in preverjanje ter ocenjevanje znanja. 
Predstavljena je primerjava učnih načrtov družboslovnih vsebin z vidika zgradbe, števila ur, vsebinskih in tematskih sklopov ter standardov znanj na razredni stopnji, pa tudi primerjava opazovane učne enote pouka družboslovja v obeh državah. Primerjava pouka družboslovja je potekala po naslednjih kategorijah: metode in oblike dela, aktivnost učenca in vloga učitelja, diferenciacija in individualizacija, medpredmetno povezovanje ter preverjanje in ocenjevanje znanja.  Predstavljen pa je tudi intervju z izvajalkama opazovane učne enote družboslovja.</dc:description><dc:publisher>[P. Stražar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-21 22:04:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105310</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.3:908(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12190537</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
