Razvoj mentorskih kompetenc v supervizijskem procesuBendelja, Judita (Avtor) Kobolt, Alenka (Mentor) mentorprofesionalni razvojizkustveno učenjementorska supervizijapraktični poukzdravstvena negaRaziskovala sem učinke supervizije na razvoj kariernih in psihosocialnih kompetenc mentorjev dijakom srednje zdravstvene šole v programu zdravstvena nega in bolničar-negovalec. Za dijake je prehod v prakso pogosto stresen, mentor, ki dijaka spremlja in metodično vodi, ima pri tem zelo pomembno vlogo, dijaku svetuje in prispeva k refleksiji njegovih izkušenj, s čimer deluje v vlogi »mentorskega supervizorja«. Pomembna je tudi stalna refleksija mentorjevega delovanja, ozaveščanje njegove vloge, s tem povezanih dilem in prepričanj. Supervizija lahko mentorju pomaga razvijati sposobnosti pri prevzemanju kompleksne vloge mentorja. V teoretičnem delu predstavim pomen kakovostnega mentorstva v procesu praktičnega izobraževanja, nadaljujem s temo učenja v supervizijskem procesu ter primerjavo procesa mentorstva z razvojno edukativnim supervizijskim procesom. V empiričnem delu so bili v kvalitativno raziskavo vključeni mentorji praktičnega usposabljanja iz delovnih organizacij ter mentorji praktičnega pouka srednje zdravstvene šole. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali in kako razvojno-edukativni model supervizije spodbuja razvoj kariernih in psihosocialnih funkcij mentorja. Dodatni namen izvedene kvalitativne raziskave je bilo povezovanje praktičnega usposabljanja med izobraževalno in delovno (v našem primeru bolnišnično in socialnovarstveno) ustanovo. Rezultati raziskave potrjujejo pozitiven vpliv supervizijskega procesa na razvoj kariernih in psihosocialnih funkcij mentorstva. Mentorji so na področju kariernih funkcij izboljšali sposobnost opazovanja dijaka, prepoznavanja njegovih potreb, pridobili nove kompetence reševanja problemov in podajanja povratnih informacij. Na področju psihosocialnih funkcij so razvijali kompetence na komunikacijskem področju, sposobnost poslušanja ter spodbujanja mentorirancev. Vključeni mentorji obeh področij so v varnem okolju supervizijskega procesa s pomočjo strukturiranega dialoga spoznavali delo drug drugega, razvijali zaupanje ter s tem krepili sodelovanje med mentorji iz različnih ustanov. Rezultati kažejo, da lahko supervizija kot oblika izobraževanja mentorjem nudi podporo, omogoča refleksijo in osebnostno rast, vpliva na večje zadovoljstvo pri delu ter jih podpira pri njihovem poslanstvu.[J. Bendelja]20182018-11-21 22:04:49Magistrsko delo/naloga105309UDK: 159.9(043.3)COBISS_ID: 12190281sl