VPLIV AKUTNE NORMOBARIČNE HIPOKSIJE NA REFLEKS H MED AKTIVACIJO MIŠICE SOLEUSLičen, Teja (Avtor) Tomažin, Katja (Mentor) Debevec, Tadej (Komentor) hipoksijasaturacijarefleks Hsubmaksimalno izometrično naprezanjevzdraženostCilj magistrske naloge je bil ugotoviti akutne učinke različnih stopenj normobarične hipoksije (procent kisika v vdihanem zraku (FiO2 )= 0,18 / 0,16 / 0,13, tj.: 1500 m, 2500 m, 4400 m simulirane nadmorske višine) na val H med submaksimalnim izometričnim naprezanjem 30 % MVC. V raziskavi je sodelovalo 12 prostovoljcev. Vsak merjenec je v naključnem vrstnem redu izvedel štiri meritve: placebo meritev med katero je vdihaval normoksični zrak in meritve v vseh treh simuliranih pogojih akutne hipoksije. Ob tem smo spremljali akutno spremembo mehanizmov na spinalni ravni, z merjenjem vala H mišice soleus. Tekom celotnega protokola je bila merjena tudi nasičenost kisika v krvi (SA). SA je značilno padala v vseh treh simuliranih okoljih (FiO2 = 0,18 / 0,16 / 0,13 tj.: 1500 m, 2500 m, 4400 m n. m.) (vsi; p < 0,05) v primerjavi z začetno vrednostjo v normoksiji. V primerjavi med različnimi hiposkičnimi pogoji v enakem časovnem intervalu pa pri SA ni bilo statistično značilnih razlik. Primerjava razmerij H/M v mirovanju v normoksiji ter med dihanjem placeba ali zračne mešanice je pokazala statistično povečanje le pri simulirani višini 2500 m n. m. Medtem pa je primerjava odnosa H/M v mirovanju pokazala značilno ojačanje refleksa H pri vseh treh simuliranih višinah (0,18 = + 8 % / 0,16 = + 16 % / 0,13 = + 13 %). Razmerje H/M se med submaskimalnim izometričnim naprezanjem v hipoksiji glede na mirovanje v hipoksiji ni statistično značilno spremenilo, medtem ko je odnos H/M pokazal statistično značilno povečanje vzdraženja med submaksimalnim izometričnim naprezanjem pri vseh treh simuliranih pogojih. Največja amplituda vala M v mirovanju in med submaksimalnim naprezanjem je ostala nesprememenjena. Poleg tega pozitivna povezanost SA in spinalne vzdraženosti v določenih simuliranih pogojih (FiO2 = 0,16 / 0,13, tj. 2500 m, 4400 m n. m.) dokazuje, da je velikost SA pomemben modulator vzdražnosti v hipoksičnih pogojih. Ugotavljamo, da se neto priliv na sklad alfa motoričnih nevronov v akutni hipoksiji poveča, in sicer tako med mirovanjem kot tudi med submaksimalnim izometričnim naprezanjem. Ker pa ni prišlo do statistično značilnih razlik med različnimi nivoji akutne hipoksije, predvidevamo, da omejitve živčnega prenosa nastajajo na supraspinalni ravni zaradi omejene sistemske dostopnosti kisika. Medtem pa naj bi dejavniki na periferiji ostali neoškodovani. V kolikor je vzdraženost sarkoleme ohranjena, je prevajanje akcijskih potencialov nemoteno, zmožnost generiranja sile pa ohranjena.20182018-11-20 10:39:57Magistrsko delo/naloga105282VisID: 24597COBISS_ID: 5447089sl