<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANALIZA IN PROBLEMATIKA FINANCIRANJA RADIJSKIH POSTAJ V REPUBLIKI SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>JAMNIK,	ŽIGA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klun,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>financiranje radijskih postaj</dc:subject><dc:subject>radijski programi</dc:subject><dc:subject>javni razpis za sofinanciranje medijev</dc:subject><dc:subject>RTV-prispevek</dc:subject><dc:subject>financiranje</dc:subject><dc:subject>radijski programi v Evropi</dc:subject><dc:description>V Republiki Sloveniji je več kot 90 radijskih programov. Ločimo jih na komercialne in
nekomercialne, po načinu financiranja pa jih delimo v tri različne skupine. Nekaterim pri
njihovem financiranju pomaga tudi država, pri čemer zakonsko predvidena sredstva
odstopajo od realiziranih. V magistrskem delu ugotavljam, ali je poslušanost povezana s
financiranjem, kako in v kakšnem obsegu država zagotavlja sofinanciranje radijskih
programov in kako je financiranje radiev sploh urejeno. Gre za eno prvih magistrskih del,
ki obravnava problematiko financiranja radijskih programov pri nas. Ugotovitve, ki jih
primerjam s stanjem v tujini, kažejo, da stanje ni slabo, lahko pa bi (so)financiranje
radijskih programov uredili bolje.
Analiziral sem medijsko zakonodajo, preučil instrument RTV-prispevka, vse razpise za
sofinanciranje medijskih vsebin Ministrstva za kulturo ter financiranje radijskih
programov v Sloveniji in v tujini. Razlike so najvidnejše pri nacionalnih in drugih
nekomercialnih programih, ki so zaradi zagotavljanja javnega interesa v zameno za
sredstva podrejeni določbam zakona. Ena izmed bolj drznih ugotovitev je, da bi nacionalni
radijski programi brez večjih težav zagotavljali program tudi brez lastne tržne dejavnosti.
Višina sredstev, ki izhajajo iz RTV-prispevka, je v primerjavi s proračunom komercialnih
radiev ogromna. Višja poslušanost je povezana z višjimi prihodki radijskega programa, v
Sloveniji pa smo, glede na število nacionalnih radijskih programov na prebivalca, med
prvimi petimi državami v Evropi.
Rezultati kažejo na dobro in (pre)široko ponudbo radijskih programov v Sloveniji ter na to,
da bi v prihodnosti lahko razmišljali o nacionalnih radijskih postajah brez oglasnih
sporočil, saj njihova tržna dejavnost trenutno nima ključnega pomena za njihovo
financiranje.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-19 13:20:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105278</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 15227</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
