Spektralne značilnosti akromatskega in polarizacijskega vida pri višjih dvokrilcih (Diptera:Brachycera)Ilić, Marko (Avtor) Belušič, Gregor (Mentor) Kreft, Marko (Komentor) Višje muheakromatski vidpolarizacijski vidpolarimetrijafotoreceptorjiNa izboru petih vrst višjih dvokrilcev (Diptera: Brachycera) smo preverili uglašenost spektralnih občutljivosti (SO) fotoreceptorskih razredov, ki so udeleženi pri akromatskem in polarizacijskem vidu z vidnimi signali v okolju. Akromatska zaznava temelji na perifernih fotoreceptorjih (R1–6). Transmitanca zaščitnih pigmentov pri vrstah z rdečimi očmi (Drosophila melanogaster, Lucilia sericata, Calliphora vicina) je v dolgovalovnem delu spektra visoka, kar poviša stopnjo fotoregeneracije vidnih pigmentov. Vpliv zaščitnih pigmentov je povezan s SO v UV-modrem, zato je mrežnica spektralno homogena. Pri vrstah s temnejšimi očmi (Hermetia illucens in Tabanus bromius) so omatidiji bolje izolirani, kar omogoča diverzifikacijo SO fotoreceptorjev in regionalizacijo mrežnice. Vrhovi SO R1–6 pri H. illucens sovpadajo z vrhovi transmitance obarvane kornealne leče, kar zmanjšuje njen vpliv na svetlobno zaznavo. SO R1–6 pri T. bromius so uglašene s spolno specifičnimi vidnimi motivi. Samci imajo v zalezovalniku UV-modro SO R1–6 za visoko kontrastno zaznavo silhuet samic na nebu, samice in samci izven zalezovalnika pa UV-zeleno SO R1–6 za zaznavo objektov na tleh. Centralni fotoreceptorji omatidijskega tipa »pale« imajo visoko polarizacijsko občutljivost (PO) in služijo zaznavi polarizirane svetlobe v UV in modrem, tisti v tipu »yellow« pa imajo nizko PO in služijo zaznavi barv. Polarotaksa obadov je odvisna od vzajemnega delovanja R1–6 in dveh tipov omatidijev.20182018-11-14 07:45:30Doktorsko delo/naloga105243VisID: 162557COBISS_ID: 929143sl