Višina skoka in vpadni kot pri metu na koš iz skoka preko različno visokih ovirStepišnik Krašovec, Filip (Avtor) Erčulj, Frane (Mentor) Štirn, Igor (Komentor) košarkamet na košskokvpadni kotTemeljni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se spreminjajo določene karakteristike meta na koš (višina skoka, vpadni kot) preko različno visokih ovir in kakšen vpliv imajo na preciznost. Zanimalo nas je, v kakšni meri košarkarji izkoriščajo svoj potencial v odrivni moči pri metu na koš iz skoka, glede na to, ali je met oviran ali ne, ter kakšne so spremembe v vpadnem kotu, saj smo želeli ugotoviti, kaj se dogaja s parabolo leta žoge. Za konkretne rezultate višine skoka in vpadnega kota pri metu na koš iz skoka preko ovire oz. obrambnega igralca smo si pomagali s pritiskovno ploščo in »pametno žogo«. S stopenjskim zviševanjem ovire se je zmanjševala uspešnost metov, vpadni kot žoge se je povečeval, prav tako pa se je povečevala višina skoka. Ugotovili smo, da so skoki pri metih na koš iz skoka preko različno visokih ovir občutno nižji v primerjavi z maksimalnimi, »testnimi« skoki z nasprotnim gibanjem. Pri metu preko ovire z višino DV in DV+20 merjenci izkoristijo komaj 1/4 potenciala odrivne moči glede na višino, izmerjeno pri metu iz maksimalnega skoka. Pri DV+40 izkoristijo približno 1/3 omenjenega potenciala. Prav tako smo ugotovili, da igralci, ki skočijo višje pri testih CMJ (skok z nasprotnim gibanjem; 3 tipi testov), ne bodo skakali višje tudi pri metu na koš. Tovrstni podatki nam lahko koristijo pri izboljšanju tehnike meta na koš v podobnih igralnih situacijah, ki so v igri dokaj pogoste in imajo precejšen vpliv na igralno uspešnost košarkarjev.20182018-10-31 07:20:09Magistrsko delo/naloga105151VisID: 23617COBISS_ID: 5446065sl