Nosečnost po 35. letuBubnič, Špela (Avtor) Mivšek, Ana Polona (Mentor) babištvoprednosti poznega materinstvamedicinska tveganjapresejalni testivloga babiceUvod: V Sloveniji je družbeni trend naravnan na odločitev za materinstvo v kasnejšem življenjskem obdobju. Razlogov, ki vodijo do materinstva po 35. letu starosti, je več in se velikokrat med seboj prepletajo. Nosečnost po 35. letu starosti ima prednosti in medicinska tveganja. Nosečnice po 35. letu starosti imajo na voljo brezplačen prenatalni presejalni test, po 37. letu starosti pa brezplačno kariotipizacijo. Vloga diplomirane babice pri starejših nosečnicah je, da jim nudi podporo na informacijski, instrumentalni in psihični ravni. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti nosečnost po 35. letu starosti, in sicer njene prednosti in medicinska tveganja, razloge za poznejše materinstvo, prenatalne presejalne teste ter vlogo babice pri starejših nosečnicah. Metode dela: V diplomskem delu je bila v prvem delu uporabljena deskriptivna metoda, s katero smo kritično predstavili pregled literature. V drugem delu je bila uporabljena deskriptivna kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Raziskovalni instrument, s katerim smo pridobili odgovore, je bil spletni anketni vprašalnik. Anketa je bila zaupna in anonimna. Vzorec ankete so predstavljale ženske, ki so imele prvo nosečnost po 35. letu starosti. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so bile naše anketiranke visoko izobražene; 76,22 % jih je bilo z dodiplomsko ali podiplomsko izobrazbo. Spontano jih je zanosilo kar 81,56 %, pa vendar so imele težave pri zanositvi, saj so zanosile v dveh, treh ali več letih po nezaščitenih spolnih odnosih. V kar 50,79 % ženske niso imele nobenih medicinskih tveganj ali bolezni v času nosečnosti. Vloga babice v nosečnosti po 35. letu se zdi zelo pomembna kar 46,41 % anketirank. Razprava: Rezultati naše raziskave in izsledki pregleda literature so si enotni v tem, da so nosečnice po 35. letu starosti po večini visoko izobražene, da imajo težave z zanositvijo, da je vloga babice pri takšnih nosečnicah pomembna ter da so bolje zdravstveno informirane o nosečnosti. Literatura navaja številna tveganja in zaplete poznejših nosečnosti ter težave pri spontanih zanositvah, česar glede na rezultate naše raziskave ne moramo potrditi. Zaključek: Glede na to, da v Sloveniji narašča povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka, bi bilo smiselno, da bi se že v obdobju mladostnikov med zdravstveno vzgojo posvetili tudi morebitnim tveganjem in zapletom, ki pridejo s poznejšim materinstvom. Bolj bi se morali posvetiti reproduktivnemu zdravju ter ukrepom ohranjanja rodnosti.20182018-10-28 07:45:47Diplomsko delo/naloga105140VisID: 88037COBISS_ID: 5521259sl