<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Iskanje novih membranskih tarč proteinov iz družine egerolizinov</dc:title><dc:creator>Krpan,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sepčić,	Kristina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Maruša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>membranske tarče</dc:subject><dc:subject>egerolizini</dc:subject><dc:subject>ceramid fosfoetanolamin</dc:subject><dc:subject>ostreolizin A</dc:subject><dc:subject>nigerolizin A2</dc:subject><dc:subject>RahU</dc:subject><dc:description>V družino egerolizinov uvrščamo čez 350 proteinov. Njihova biološka vloga ni povsem razjasnjena, najverjetneje pa sodelujejo pri razvoju in obrambi organizmov, ki jih proizvajajo. Egerolizini sami ali pa v kombinaciji s partnerskim proteinom delujejo porotvorno. Ker se vežejo le na določene lipide, se njihova potencialna uporaba kaže v zatiranju škodljivcev ali označevanju določenih domen v membrani, t. i. membranskih raftov. Nekatere od znanih membranskih tarč egerolizinov so ceramid fosfoetanolamin (CPE), CPE v kombinaciji s holesterolom (Hol) in kombinacija sfingomielina (SM) in Hol. Z namenom boljše opredelitve njihove biološke vloge smo želeli poiskati morebitne nove membranske tarče rekombinantnih egerolizinov, ostreolizina A (OlyA) iz gobe Pleurotus ostreautus, nigerolizina A2 (NigA2) iz nitaste glive Aspergillus niger in RahU iz bakterije Pseudomonas aeruginosa. Na različne načine smo testirali vezavo na lipide, izolirane iz žuželčjih celic Sf9 (iz molja Spodoptera frugiperda), ki so bili ločeni na polarno in nepolarno fazo. Ugotovili smo, da se egerolizini vežejo na lipide iz nepolarne faze. Tekočinska kromatografija v povezavi s tandemsko masno spektrometrijo z elektrorazpršilno ionizacijo (LC-ESI-MS/MS) je pokazala, da sta najbolj zastopana lipida v tej fazi fosfoetanolamin (PE) in fosfatidilholin (PC). Med lipidi nepolarne faze pa so tudi različne zvrsti CPE. Izkazalo se je, da trije testirani egerolizini vežejo različne zvrsti CPE. Z metodo točkovnega nanosa lipidov smo izvedli širše testiranje lipidnih ekstraktov različnih organizmov. Ugotovili smo, da so se izbrani rekombinantni egerolizini vezali na lipide nepolarne faze kvasovk in nitastih gliv in na lipide polarne faze bakterij, s čimer smo potrdili našo hipotezo o obstoju še nepoznanih membranskih tarč egerolizinov.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-28 07:45:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105136</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159605</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4894799</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
