Seizmični stresni test stavbe Fakultete za gradbeništvo in geodezijoAndolšek, Filip (Avtor) Dolšek, Matjaž (Mentor) Babič, Anže (Komentor) nelinearna statična analizarazširjena N2 metodaporušni mehanizemzidana polnilakrivulja potresne ranljivostikrivulja potresne nevarnostistresni testpotresno tveganjeodločitveni modelŠirjenje informacij o tveganjih, povezanih z ekstremnimi naravnimi dogodki, je izjemno težavno, saj večina ljudi nima osebne izkušnje s katastrofalnimi naravnimi nesrečami, ki lahko ohromijo razvoj družbe za več let ali celo desetletje. Zato se v zadnjem času na področju potresnega inženirstva vse bolj uveljavlja koncept seizmičnega stresnega testa, ki je uporaben kot orodje za preverbo in komunikacijo potresne varnosti gradbenih objektov z upoštevanjem kratkoročno in dolgoročno sprejemljivega tveganja. V magistrski nalogi je izveden stresni test stavbe Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Za potrebe stresnega testa smo izdelali tri linearne in štiri nelinearne modele, pri čemer smo posebno pozornost posvetili vplivu nelinearnosti zaradi strižne porušitve elementov in zidanim polnilom. Nelinearne modele smo postopoma nadgrajevali, tako da je vsak naslednji nadgradnja predhodnega. V sklopu analize smo najprej določili poškodovanost konstrukcije in deformacijsko kapaciteto mejnih stanj vseh računskih modelov. Na podlagi potisnih krivulj smo izdelali deterministično oceno, ki je vključena v standard Evrokod 8. Sledi določitev potresnega tveganja, ki je izraženo z verjetnostjo nastopa mejnega stanja blizu porušitve. Na podlagi ocenjenega tveganja smo konstrukcijo umestili v razrede tveganja, z ozirom na ocenjeno kumulativno tveganje pa določili čas znižanja začetne ocene. V zadnjem delu magistrske naloge je podan konceptualni predlog o utrditvi konstrukcije. Rezultati stresnega testa kažejo, da je verjetnost nastopa stanja blizu porušitve (3,2% / 50 let) večja od dolgoročno sprejemljivega tveganja (0,7% / 50 let). Potresna varnost je zato ocenjena z razredom tveganja "B". Na osnovi izbranega modela kratkoročno sprejemljivega tveganja (3,5% / 50 let) in dolgoročno sprejemljivega tveganja se izkaže, da stavba v enem letu preide v razred tveganja "C", v šestih letih pa v razred "D". Ugotovili smo tudi, da je pri oceni potresnega tveganja treba upoštevati vpliv polnil in strižne porušitve armiranobetonskih jeder, sicer je potresno tveganje podcenjeno za več kot štirikrat. Na osnovi konceptualne utrditve stavbe sklepamo, da je možno objekt uvrstiti v razred tveganja "A", če s primernimi ukrepi povečamo strižno nosilnost armiranobetonskih jeder v vzdolžni smeri za 40 odstotkov, v prečni smeri pa za 60 odstotkov glede na trenutno ocenjene vrednosti strižne nosilnosti.[F. Andolšek]20182018-10-26 07:45:11Magistrsko delo/naloga105100UDK: 624.042.7:727(043.3)VisID: 132816COBISS_ID: 8600161sl