Izjemne krajine kot izhodišče določanja krajinskih vrednotAžman, Tadeja (Avtor) Golobič, Mojca (Mentor) krajinska arhitekturavarstvo krajinekrajinske vrednoteizjemne krajineNeposredno varstvo krajine je v Sloveniji deljeno med resorja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, ki krajinskim območjem podeljujeta statuse kulturne krajine, krajinskega parka in krajinske vrednote (v nadaljevanju KV). Varstvo skozi instrument KV se v praksi ne izvaja zaradi pomanjkanja analiz in strokovnih podlag ter neopredeljenih meril. Študija Izjemne krajine (Ogrin in sod., 1996) ponuja dobro vsebinsko izhodišče za določanje meril tistih krajinskih območij, ki so primerna za vpis v register KV. Namen naloge je uporabiti omenjeno študijo kot strokovno podlago za varstvo krajine in hkrati zapolniti pomanjkljivosti kategorije KV. Rezultat kvalitativne analize in implicitne ocene je pokazal visoko skladnost vrednostnih ciljev KV in izjemnih krajin. S postopkom vrednotenja je bilo s seznama 93 izjemnih krajin izbranih 44 ustreznih krajin za preverjanje meril za določanje KV. Merila so bila zasnovana na podlagi določil Zakona o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON), Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot in Pravilnika o varstvu naravnih vrednot ter razumevanja specifičnih lastnosti krajine kot predmeta varstva. Preverjanje meril je bilo izvedeno na desetih različnih izjemnih krajinah, med katerim so vse krajine ustrezale postavljenim merilom v več kot 73 %. Izjemne krajine je mogoče uspešno vključiti v sistem varstva naravnih vrednot (v nadaljevanju NV), kar potrjujeta predloga za vpis dveh krajin v register NV. Sistem je primeren za varstvo najvrednejših krajin s prevladujočo naravno zgradbo.[T. Ažman]20182018-10-25 07:45:38Magistrsko delo/naloga105085UDK: 711:502.13(043.2)VisID: 159592COBISS_ID: 9107577sl