<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava hidroponskega in akvaponskega gojenja solate (Lactuca sativa L.)</dc:title><dc:creator>Čarni,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidarčič,	Dragan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrtnarstvo</dc:subject><dc:subject>solata</dc:subject><dc:subject>hidroponika</dc:subject><dc:subject>akvaponika</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:subject>karpometrične lastnosti</dc:subject><dc:subject>biokemične lastnosti</dc:subject><dc:description>Poskus je potekal od 25. februarja do 30. junija 2016, v raziskovalnem rastlinjaku (steklenjaku) in plastenjaku na laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani (nadmorski višini 305 m; φ = 46° 3′ 23″; λ = 14° 30′ 29″), z namenom primerjati uspešnost gojenja solate na dveh »vodnih sistemih«, in sicer akva- in hidroponiki. Za primerjavo smo solato gojili tudi na klasičen način,  in sicer v tleh. Tri sorte solate ('Comice', 'Noisette' in 'Maritima') smo gojili na plavajočem sistemu, na akvaponskem sistemu in v tleh. Najprej smo semena posejali v setvene plošče in ko so imele sadike razvite od 3 do 4 prave liste, smo jih presadili v mrežaste lončke s premerom 4 cm. 35 dni po setvi smo lončke s sadikami razporedili v luknje na stiropornih ploščah, ki smo jih nato položili v dva bazena, ki sta predstavljala plavajoči sistem. V prvem bazenu smo za hranilno raztopino uporabili vodovodno vodo in jo pripravili po Rechevi recepturi, v drugem bazenu pa je akvaponsko raztopino predstavljala cisterna z ribami. Poskus je bil zasnovan v treh ponovitvah, posamezno ponovitev je predstavljalo po šest rastlin. Rastline smo med rastno dobo oskrbovali po priporočilih iz strokovne in znanstvene literature. Tehnološko zrele rastline smo sortirali. Določili smo morfometrične (višina, širina rozete, dolžina in sveža masa korenin, ter premer koreninskega vratu) in biokemične lastnosti rastlin (vsebnost nitratnega dušika, antioksidacijskega potenciala, C-vitamina, ter vsebnost skupnih fenolov), indeks okuženosti, delež zračne sušine v listih in koreninah ter pridelek. Poskus je pokazal, da obstajajo razlike med načini gojenja rastlin, ponekod pa so se pokazale razlike tudi med sortami. Izmed vseh parametrov, ki smo jih izmerili, je najboljše rezultate pokazala solata, ki je bila vzgojena na hidroponskem sistemu, najslabše pa solata gojena v akvaponskem sistemu.</dc:description><dc:publisher>[M. Čarni]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-25 07:45:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105082</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 635.52:631.589.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159589</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 141796099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
