<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv razvoja kmetijske mehanizacije v vinogradništvu na učinkovitost dela v vinogradu</dc:title><dc:creator>Bezeljak,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bernik,	Rajko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vinogradništvo</dc:subject><dc:subject>trta</dc:subject><dc:subject>mehanična obdelava</dc:subject><dc:subject>kmetijska mehanizacija</dc:subject><dc:subject>razvoj</dc:subject><dc:description>Kmetijska mehanizacija, tako traktorji kot kmetijski stroji, so se s časom spremenili glede na samo učinkovitost dela. Uporaba kmetijskih strojev pa je privedla do povečanja mase strojev, večje storilnosti ob sočasni mobilnosti in okretnosti kmetijskega stroja. Posledica tega je, da kmet strmi k čim večjemu pridelku in se pri delu čim manj poslužuje ročnih opravil, kar mu omogoča konkurenčnost na globalnem trgu. Ni pa zanesljivo nujno, da imajo tehnološki ukrepi pri pridelavi grozdja zgolj pozitivne lastnosti in posledice. Na kmetiji starega očeta smo zato opravili preizkus in tako ločili vinograd velikosti 0,5 ha na dve enaki polovici. Polovico smo obdelovali z mehanizacijo povprečne starosti 50 let, drugo polovico pa z mehanizacijo povprečne starosti 15 let. Pri meritvah smo sledili tehničnim parametrom, kot so poraba časa, goriva ter površinska storilnost, ki smo jih merili pri naslednjih opravilih: osnovni načini varstva vinske trte ter obdelave v vinogradu, mehanično zatiranje medvrstne ozelenitve, škropljenje, podrahljavanje zemljišča in raztros mineralnih gnojil. Pri težjih opravilih kot so zastiranje in podrahljavanje, se je novejša mehanizacija glede na površinsko storilnost izkazala za učinkovitejšo, saj smo za enako površino, obdelano s starejšo mehanizacijo, potrebovali 8 minut več kot z novejšo. Pri lažjih opravilih, kot v našem primeru gnojenje in pršenje, je bila razlika pri površinski storilnosti zanemarljiva, a je bila pri novejši mehanizaciji poraba goriva nekoliko večja (1,2 l/ha) zaradi nepotrebne moči traktorja in je v tem primeru imela starejša mehanizacija nekoliko boljše rezultate. Čas, ki smo ga porabili za obračanje na obračališču, je bil z novejšo mehanizacijo daljši (18 s) zaradi slabše okretnosti traktorja, pri starejši mehanizaciji pa nekoliko krajši, saj je bil prehod v novo vrsto enostavnejši.</dc:description><dc:publisher>[J. Bezeljak]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-24 07:45:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105058</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 634.8:631.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159586</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9077113</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
