<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>The Ruins of Detroit: Ruševine modernosti in naracijska ambivalentnost fotografije</dc:title><dc:creator>Berdnik,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomanić Trivundža,	Ilija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Detroit</dc:subject><dc:subject>fotografija ruševin</dc:subject><dc:subject>fordizem</dc:subject><dc:subject>ruševine</dc:subject><dc:subject>modernost</dc:subject><dc:subject>urbex</dc:subject><dc:description>Začetek 19. stoletja v mesto Detroit pripelje številne ekonomske, družbene in kulturne spremembe, ki odločilno zaznamujejo prihodnost mesta. Kapitalistično naravnanim spremembam z obljubo o osebnem napredku, ki jih uvede fordizem, sledi obširna industrializacija ter urbanizacija mesta in vsesplošna prosperiteta. Zaradi globalizacije in neprilagoditve stare industrije mesta na splošen prehod ZDA v storitvene dejavnosti, po drugi svetovni vojni pride do neslutenega zatona mesta ter deindustrializacije in deurbanizacije, kar prinese hude posledice za ekonomsko, socialno in kulturno sfero mesta. Ob prehodu na novo tisočletje, industrializacija in nenadne družbene spremembe prinesejo nostalgičnost za modernostjo in rodi se urbex, fotografija ruševin, kot način zapisovanja in razumevanja materialnih ostankov moderne. Zaton nekdaj najhitreje rastočega mesta v ZDA, opazujeta tudi francoska fotografa Yves Marchand in Romain Meffre, katerih fotografski projekt The Ruins of Detroit, bom uporabila za analizo vprašanja naracijske ambivalentnosti, ki jo prinaša branje fotografij ruševin.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-24 07:45:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105051</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 101826</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 35983709</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
