<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnos do dopinga in dejavniki dopinškega obnašanja v slovenskem plavanju</dc:title><dc:creator>Lipošek,	Silvester	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bednarik,	Jakob	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šajber,	Dorica	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>doping</dc:subject><dc:subject>dodatna športna prehrana</dc:subject><dc:subject>plavalci</dc:subject><dc:subject>dopinško obnašanje</dc:subject><dc:description>Doping ni samo uporaba ali poskus uporabe prepovedanih snovi ali metod med športniki, ampak je tudi ukrep, v katerem nekdo pomaga pri kršitvi dopinških pravil, jih spodbuja in podpira. Da razvoj dopinga Slovenije zagotovo ni obšel, dokazujejo odmevni primeri med slovenskimi športniki, tudi med plavalci. Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti odnos slovenskih plavalcev do dopinga (doping attitudes) in potencialno dopinškega obnašanja (potential doping behavior) ter ugotoviti povezanost analiziranih sociodemografskih, športnih in motivacijskih spremenljivk ter spremenljivk znanja o prehrani in dopingu s potencialnim dopinškim obnašanjem pri slovenskih plavalcih. Pod pojmom »dopinško obnašanje« razumemo resnično ali potencialno uporabo dopinških substanc ali uporabo tehnike, ki se šteje za kršitev antidopinških pravil. V vzorec je bilo zajetih 301 slovenskih plavalcev in plavalk starih od 13 do 27 let. Vse spremenljivke so bile pridobljene z obsežnim strukturiranim vprašalnikom QSU (Questionnaire of Substance Use) ter vprašalnikom ciljnih orientacij TESQ (Task and Ego Orientations in Sport Questionnaire). Faktorji znanja o dopingu in prehrani so se preizkušali s posebno skonstruiranim in validiranim vprašalnikom merjencev KD (Knowledge on Doping) in KSN (Knowledge on Sport Nutrition). Obdelava rezultatov je vključevala deskriptivno statistiko, potrjevanje razlik med skupinami (moški – ženske, starostne kategorije itd.), potrjevanje razmerja obetov (Odds Ratio – OR) s pripadajočim 95 % intervalom zanesljivosti (confidence interval – 95 % CI), potrjevanje povezanosti med spremenljivkami (logistične in korelacijske analize). Za ugotavljanje povezanosti med neodvisnimi spremenljivkami (prediktorji) in kriterijskimi spremenljivkami (potencialno uporaba dopinga) se je uporabila logistična regresijska analiza.
V raziskavi smo ugotovili, da je spol pomembno povezan s potencialnim dopinškim obnašanjem pri plavalcih. Dosežen športni rezultat v olimpijskih in neolimpijskih disciplinah se je pokazal kot faktor zaščite v smislu potencialnega dopinškega obnašanja plavalcev. Ugotovljena je bila statistično pomembna povezanost med motivacijo tipa A (task orientacija – orientacija k nalogi) in potencialnim dopinškim obnašanjem. Športniki, ki so usmerjeni k nalogi, bodo ne glede na zaznani nivo kompetentnosti vlagali maksimalni napor, izbirali izzivalne cilje, nastopali na ravni, ki je blizu lastnim omejitvam ali potencialom in dolgo vztrajali v neki storilnostni situaciji oziroma športu. To pa je eden glavnih ciljev in želja trenerjev v plavalnih klubih po Sloveniji. V ostalih raziskovanih spremenljivkah nismo ugotovili statistično pomembne povezave s potencialnim dopinškim obnašanjem. Ugotovitve raziskave bomo uporabili v programu proti dopingu tako, da bomo organizirali izobraževalna predavanja, na katerih bomo osveščali mlade plavalce o nevarnostih dopinga.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-23 13:17:23</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105050</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 23586</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5416113</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
