ločitev dejavnosti kot instrument liberalizacije javnih služb na področju energetikeGornik, Miha (Avtor) Pirnat, Rajko (Mentor) energetikaločitev dejavnostelektrična energijazemeljski plinkonkurencajavne službeliberalizacijamonopolLiberalizacija javnih služb je nedvomno eden izmed najpomembnejših, če ne celo najpomembnejši proces, ki se je v zadnjih letih odvil na področju energetike. Proces je omogočil, da so se nekatere energetske dejavnosti, ki so bile skozi zgodovino tradicionalno dojete kot dejavnosti splošnega gospodarskega pomena, ki se lahko izvajajo le preko državnega monopola, razvile v panoge, ki so podvržene tržnim zakonitostim. Zaradi specifičnosti, ki jih ima energetika kot t.i. mrežna dejavnost, pa je bilo o liberalizaciji javnih služb v praksi nemogoče razmišljati, dokler se na podlagi pravnih aktov Evropske Skupnosti ni začelo postopno ločevanje energetskih dejavnosti na tiste, ki se lahko izvajajo tržno, in tiste, ki praviloma predstavljajo naravni monopol. V obdobju od sredine devetdesetih let 20. stoletja do leta 2009 je bilo v pravnem rede držav članic Evropske Unije tako implementiranih šest ključnih direktiv, tri iz področja električne energije in tri iz področja zemeljskega plina, ki so omogočile razvoj energetike v povsem drugi smeri. Dandanes si tako lahko vsako gospodinjstvo prosto izbira dobavitelja električne energije, na proizvodnem trgu obstaja konkurenca med različnimi proizvajalcu, kot javne službe pa se na podlagi s strani države podeljenih monopolnih pravic izvajajo zgolj tiste dejavnosti, kjer konkurenca bodisi ni mogoča bodisi ni smotrna.20182018-10-20 07:45:19Magistrsko delo/naloga105016VisID: 84705COBISS_ID: 16421457sl