<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Funkcionalna pismenost oseb, ki so zaključile prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom</dc:title><dc:creator>Florjančič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>funkcionalna pismenost</dc:subject><dc:subject>lažje motnje v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>prilagojen program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Pojem pismenosti se je spreminjal in se še spreminja glede na potrebe in zahteve časa, v katerem živimo. Pismenost predstavlja kompleksno zmožnost, saj združuje več znanj in spretnosti, ki jih posameznik potrebuje, da se lahko uspešno vključi v svoje okolje. Ker po rezultatih mednarodnih raziskav slovenski mladostniki in odrasli dosegajo nižje rezultate pri testih pismenosti kot prebivalci drugih razvitih držav (Švedska, Norveška, Finska, Nizozemska, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Danska, ZDA in Belgija), je izboljšanje funkcionalne pismenosti zelo pomembno. V ta namen je bila oblikovana Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. Med socialno ranljive skupine spadajo tudi osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. Obe raziskavi, ki sta bili do danes izvedeni v Sloveniji (Mednarodna raziskava o pismenosti odraslih - IALS in Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih - PIAAC), vključujeta zgolj odrasle osebe brez motenj v duševnem razvoju. O tem, kakšna je pismenost posameznikov s posebnimi potrebami, predvsem tistih z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so kljub svojim razvojnim posebnostim uspešno zaključili osnovnošolsko in nekateri tudi nižje poklicno izobraževanje, pa v Sloveniji še nimamo podatkov.
V magistrskem delu smo v teoretičnem delu predstavili različne definicije in vrste pismenosti. Posebej smo izpostavili funkcionalno pismenost. Predstavili smo raziskave pismenosti šolarjev in odraslih v Sloveniji ter izpostavili obstoječe raziskave funkcionalne pismenosti odraslih s posebnimi potrebami po svetu. V nadaljevanju smo v sklopu posebnih potreb opredelili motnje v duševnem razvoju. Predstavili smo značilnosti oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju ter šolanje in zaposlovanje omenjene populacije.
Empirični del je namenjen predstavitvi rezultatov raziskave  o funkcionalni pismenosti oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključile prilagojen program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. V raziskavo smo vključili 51 srednješolcev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in 20 odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so zaključile prilagojen program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Vzorec odraslih oseb sestavlja 9 odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki so bile vsaj enkrat zaposlene, in 11 tistih, ki se do danes niso nikoli zaposlile. Podatke smo pridobili s testom, ki je preverjal besedilno in dokumentacijsko pismenost na treh ravneh.
Rezultati raziskave so pokazali pomembno nižje dosežke odraslih oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju tako na področju splošne funkcionalne pismenosti kot stopnje funkcionalne pismenosti v primerjavi s srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. Statistično pomembne razlike med omenjenima skupinama oseb se izražajo predvsem na najvišji, tretji ravni pismenosti, medtem ko razlike med zaposlenimi odraslimi z lažjimi motnjami v duševnem razvoju in srednješolci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju niso prisotne.</dc:description><dc:publisher>[A. Florjančič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-20 03:33:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105009</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12182601</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
