<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Populacijska struktura sevov rodu Saccharomyces iz Primorskega vinorodnega okoliša</dc:title><dc:creator>Likar,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čadež,	Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvasovke</dc:subject><dc:subject>Saccharomyces cerevisiae</dc:subject><dc:subject>Saccharomyces paradoxus</dc:subject><dc:subject>Primorski vinorodni okoliš</dc:subject><dc:subject>vinograd</dc:subject><dc:subject>trta</dc:subject><dc:subject>hrast</dc:subject><dc:subject>populacijska struktura</dc:subject><dc:subject>genetska raznolikost</dc:subject><dc:subject>genotipizacija</dc:subject><dc:subject>fenotip</dc:subject><dc:subject>RFLP</dc:subject><dc:subject>RAPD</dc:subject><dc:subject>mikrosateliti</dc:subject><dc:description>Cilj magistrskega dela je bil določiti populacijsko strukturo sevov rodu Saccharomyces iz Primorskega vinorodnega okoliša. Med 356 sevi izoliranimi iz vinogradov in gozdnih območij smo identificirali 27 različnih vrst. Za metodo genotipizacije smo izbrali analizo 11 hipervariabilnih mikrosatelitskih zaporedij, ki omogoča natančno razlikovanje sevov Saccharomyces cerevisiae različnih geografskih in tehnoloških izvorov. Preučevali smo povezavo med genotipom sevov in vrsto habitata, geografsko lokacijo izolacije ter fenotipom. Sevi izolirani iz vinogradov v Primorskem vinorodnem okolišu ne tvorijo homogene skupine oddaljene od ostalih. Sevi iz nekaterih geografskih lokacij so si genetsko podobni. Vrsta Saccharomyces paradoxus na podlagi preučevanih mikrosatelitov kaže manjšo genetsko raznolikost kot vrsta S. cerevisiae. Na podlagi števila različnih alelov na istem mikrosatelitskem lokusu smo zaznali visoko stopnjo tetraploidije pri vrsti S. cerevisiae in visoko stopnjo triploidije pri sevih izoliranih iz vinogradov. Preučevali smo tudi prilagojenost sevov na pogoje alkoholne fermentacije pri proizvodnji vina – rast v prisotnosti etanola ter bakrovih in žveplovih spojin, ki se v vinogradih in kleteh uporabljajo kot protimikrobna sredstva. Poleg Saccharomyces so na take pogoje dobro prilagojene tudi nekatere druge vrste kot so Hanseniaspora uvarum, Torulaspora delbrueckii, Pichia kluyveri in Pichia kudriavzevii.</dc:description><dc:publisher>[M. Likar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-18 07:45:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104948</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.25/.26:579.8:582.282.23:634.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159553</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4972408</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
