NAČIN UPORABE ZAKONA O TAJNIH PODATKIH NA MINISTRSTVU ZA ZUNANJE ZADEVEBREZOVAR, ROK (Avtor) Pečarič, Mirko (Mentor) Tajni podatekMinistrstvo za zunanje zadeveUrad za varstvo tajnih podatkovtajnostZakon o tajnih podatkihzakonodajakurirska službastopnje tajnostiDiplomska naloga poskuša odgovoriti na vprašanja, kaj je tajni podatek, kako se z njim dela, kaj vse je potrebno, da nek dokument postane tajni podatek, kako se z njim pravilno ravna, kako se ga prenaša, prebira, posreduje itd. Izbor teme diplomske naloge je posledica lastne radovednosti glede tega, kaj tajni podatek je in do katerih podatkov v povezavi z njihovo tajnostjo se lahko laik sploh dokoplje. Navadni smrtniki, se pravi osebe, ki nimajo nobenih pooblastil, lahko pridejo samo do teoretičnih podatkov o tajnih podatkih in do informacij, ki so na voljo na spletu. Ob osnovnem vprašanju, posredovanem na Urad za varstvo tajnih podatkov, namreč dobimo kratek in jedrnat odgovor, da nam »na žalost ne morejo pomagati«. Diplomska naloga je zato nastala predvsem na podlagi že znanih dejstev, teorije in osebnega znanja o ravnanju s tajnimi podatki. Ob pisanju naloge postane jasno, da tajni podatki v Sloveniji niso nekaj tako zanimivega, kot bi si lahko predstavljali in kot so predstavljeni v različnih ameriških filmih. Pri nas je povprečno število tajnih dokumentov z oznako »strogo tajno« na ministrstvu za zunanje zadeve zelo malo. Vsako ministrstvo ima teh dokumentov le nekaj, za vzorec približno enega do dva, in še to le pomembnejša ministrstva. Tudi izkazovanje s posebnimi izkaznicami z dovoljenjem za prevzem ali prenos tajnih podatkov je po navadi bolj izjema kot pravilo. To je posledica tega, da ravnanje s tajnimi podatki v Sloveniji ni prioritetno, zato ni nenavadno, da se kakšna informacija zelo hitro znajde v javnosti. To pa se trenutno dogaja po vsem svetu, predvsem v Združenih državah Amerike, ki so bolj zanimive, njihove informacije pa bolj zaželene oziroma iskane. Slovenija kot majhna država ni v središču pozornosti, zato njene informacije niso tako zaželene kot informacije drugih, pomembnejših držav. Tajni podatki so zato v Sloveniji manj cenjeni oziroma daleč od tega, da bi se kdo bolj zavzel, da bi se z njimi ravnalo bolj preudarno. Že samo drugačen pristop in večje spoštovanje tistih, ki se ukvarjajo s prenosom in vnosom tajnih podatkov, ter delovanje po črki zakona bi veliko prispevali k izboljšanju na tem področju.20182018-10-17 14:10:08Diplomsko delo/naloga104942VisID: 15082sl