<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRIMERJALNA ANALIZA DOŽIVLJANJA STRESA V JAVNEMIN ZASEBNEM SEKTORJU</dc:title><dc:creator>Ravbar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stare,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>stres na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>javni sektor</dc:subject><dc:subject>zasebni sektor</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:description>Stres na delovnem mestu velja za eno najnevarnejših bolezni moderne dobe. Bolezni, ki nastanejo kot posledica stresa na delovnem mestu, niso le telesnega izvora, temveč tudi duševnega. Če kot posledico stresa na delovnem mestu na ravni posameznika navajamo nastanek različnih bolezni, je potrebno omeniti, da so posledice stresa na delovnem mestu vidne tudi pri organizaciji. Kažejo se predvsem v naraščajočih stroških, ki nastanejo zaradi odsotnosti delavca zaradi bolezni, povezane z stresom. Ključnega pomena je, da je stres čim prej opažen in da se ga naučimo obvladovati. 
Cilj diplomskega dela je bil narediti primerjavo med prisotnostjo stresa na delovnem mestu v javnem in zasebnem sektorju ter predstaviti predloge za izboljšave na področju stresa na delovnem mestu. Predstavljeni so tudi ključni dejavniki za nastanek stresa v obeh sektorjih in oblike pomoči, ki se je zaposleni najpogosteje poslužujejo, da bi obvladali stres.
V diplomskem delu je bila v teoretičnem delu uporabljena deskriptivna metoda s študijo domače in tuje literature. Drugi, empirični del sestavlja vprašalnik, na podlagi katerega so bili pridobljeni in analizirani podatki. Rezultati so pokazali, da ni bistvenih razlik v prisotnosti stresa v javnem in zasebnem sektorju. Kot glavni dejavnik za nastanek stresa zaposleni v zasebnem sektorju navajajo pomanjkanje izkušenj, kar je posledica velikega števila mlajših zaposlenih; prenizke plače glede na obseg dela pa so glavni dejavnik za nastanek stresa na delovnem mestu v javnem sektorju. Dolg delavnik, nadurno delo in velik obseg dela v veliki večini ne vplivajo na socialno življenje posameznikov. Ključne pri zmanjševanju stresa na delovnem mestu so vodje v organizaciji. Če je nagrajevanje za dobro opravljeno delo primerno, če so medsebojni odnosi dobri in če nadrejeni zna prisluhniti zaposlenemu, potem je za nastanek stresa na delovnem mestu veliko manjša verjetnost. Veliko ljudi se znajde v vlogi vodje, ko gre za določanje dela in delovnih nalog, le malo vodij pa zna delati z ljudmi, jim prisluhniti ter se z njimi pogovoriti in jih motivirati. V tej smeri je potrebno stalno izobraževanje vodij.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-16 12:35:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104928</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 13582</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
