Fizioterapevtski pristopi za urinsko inkontinenco po prostatektomijiŠtavar, Janja (Avtor) Šćepanović, Darija (Mentor) urinska inkontinenca pri moškihurinska inkontinenca po prostatektomijifizioterapijaradikalna prostatektomijavadba mišic medeničnega dnaUvod:Urinska inkontinenca je nezanemarljiva posledica radikalne prostatektomije. Ker ima velik vpliv na kakovost pacientovega življenja, se skuša s konzervativnimi intervencijami čimbolj izboljšati simptome ali skrajšati čas do povrnitve kontinence. Časovno izvajanje intervencije je različno – od predoperativne, pooperativne ali pa kombinacije obojega. Pomembno vlogo pri izvajanju teh intervencij imajo fizioterapevti in medicinske sestre. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi sistematičnega pregleda strokovne in znanstvene literature preveriti načine fizioterapevtskih intervencij za urinsko inkontinenco po prostatektomiji, kakšna je učinkovitost intervencij na simptome urinske inkontinence in kakovost življenja ter ali dodatek električne stimulacije, biofeedbacka ali nadzorovanega treninga poveča učinkovitost samostojne vadbe mišic medeničnega dna, pa tudi, ali intervencije pripomorejo k hitrejši ponovni vzpostavitvi kontinence. Metode dela: Iskanje literature je potekalo po splošnih podatkovnih zdravstvenih in medicinskih zbirkah: PubMed, MEDLINE, CINAHL, PEDro in Cochrane Library. Izbrani članki so morali zadostiti naslednjim kriterijem: randomizirana kontrolirana študija, objava po letu 2008, fizioterapija urinske inkontinence po radikalni prostatektomiji, predoperativne in/ali postoperativne intefvencije, slovenski in angleški jezik, urinska inkontinenca pri moških, ocena po PEDro lestvici višja ali enaka 4. Rezultati: Med iskanjem literature je bilo najdenih 71 strokovnih člankov. V pregled je bilo vključenih 13 člankov, ki so najbolj ustrezali vključitvenim in izključitvenim kriterijem med letoma 2008 in 2018. Najpogosteje uporabljena intervencija je vadba mišic medeničnega dna kot samostojna intervencija ali v kombinaciji z električno stimulacijo, biofeedbackom, vedenjsko terapijo. Poleg tega pa se preverja tudi učinkovitost pilates vadbe. Vse omenjene intervencije so pokazale pozitivne učinke na simptome urinske inkontinence. Individualno učenje in spremljanje izvajanja vadbe mišic medeničnega dna pa se je izkazalo kot najbolj vsestransko uporabno. Razprava in zaključek: Katera oblika intervencije je najbolj učinkovita, je skoraj nemogoče oceniti. Vrednost različnih pristopov za konzervativno zdravljenje urinske inkontinence po prostatektomiji, vključno z vadbo mišic medeničnega dna, biofeedbackom in električno stimulacijo, ostaja nejasno zaradi nizke do srednje kvalitete vseh raziskav, pa tudi zaradi precejšnjih razlik v intervencijskih protokolih, populaciji in različnih meritev izidov intervencij. Kot najbolj uporabna se sicer izkaže najbolj osnovna vadba mišic medeničnega dna. Za boljšo primerjavo, katera intervencija je učinkovita, ostaja potreba po kvalitetnih raziskavah, ki se bodo osredotočale tudi na vpliv intervencije na kakovost življenja pacientov.20182018-10-14 07:45:25Diplomsko delo/naloga104877VisID: 87932COBISS_ID: 5514347sl