<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ugotavljanje citoplazmatske moške sterilnosti pri zelju (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba)</dc:title><dc:creator>Podržaj,	Adriana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Murovec,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rudolf Pilih,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zelje</dc:subject><dc:subject>Brassicca oleracea var. capitata f. alba</dc:subject><dc:subject>citoplazmatska moška sterilnost</dc:subject><dc:subject>CMS</dc:subject><dc:subject>PCR</dc:subject><dc:subject>nukleotidno zaporedje</dc:subject><dc:description>Žlahtnjenje hibridnih sort zelja je zapleten in dolgotrajen postopek. Pri križnicah se za pridobivanje hibridnega semena pogosto uporablja samoinkompatibilnost peloda, ki pa ne zagotovi v celoti hibridnega potomstva, saj samoopraševanja ne preprečuje popolnoma. Citoplazmatska moška sterilnost (CMS) je najbolj učinkovita in zanesljiva metoda pridobivanja hibridov. Zagotavlja nam popolnoma hibridno potomstvo, saj samooprašitev ni mogoča. CMS določajo geni na mitohondrijski DNA, ki se zato dedujejo po materi preko citoplazme. Poznanih je več virov CMS. Najpogostejši pri križnicah je tip Ogura CMS, ki je bil prvotno odkrit pri redkvici. V raziskavi smo želeli pri izbranih sortah zelja z molekulskimi in fenotipskimi markerji določiti prisotnost gena orf138, ki je odgovoren za pojav Ogura CMS. Za preverjanje prisotnosti Ogura CMS smo uporabili štiri že objavljene mikrosatelitne začetne oligonukleotide. Po pomnoževanju in sekvenciranju med sortami nismo opazili razlik. Oblikovali smo nove začetne oligonukleotide za pomnoževanje regije na kateri se nahaja gen orf138. Z njimi smo uspešno pomnožili želeno regijo. Dobljene sekvence so bile homologne objavljenim sekvencam za CMS pri redkvici in zelju. Gen za CMS je bil prisoten pri dveh hibridnih sortah zelja: 'Liberator F1' in 'Tolerator F1'. Opravili smo tudi izolacijo in gojenje mikrospor za preverjanje androgenetske odzivnosti sort in s tem fertilnosti mikrospor. Morfološki pregled cvetov nam je potrdil molekulske rezultate, saj so bili prašniki pri rastlinah s CMS zakrneli in niso tvorili peloda.</dc:description><dc:publisher>[A. Podržaj]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-14 07:45:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104873</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 635.342:601.4:577.212.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159521</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9074297</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
