Simbol vode v Janezovem evangelijuOmerzel, Teja (Avtor) Matjaž, Maksimilijan (Mentor) Janezov evangelijsimbolsimbolna govoricavodaživa vodaironijamalodušjepot k veriKako se Božje sporazumeva s človeškim? Kako moremo spoznavati obličje Boga? Da bi zmogli odgovoriti na ta vprašanja se v delu najprej posvetimo simbolnemu branju Svetega pisma. Svet simbola in simbolne govorice nam kaže onkraj. Simbol zmore nagovoriti prav zaradi človekove osebne vpletenosti vanj. Janezov evangelij z uporabo simbolne govorice slika genialnost Božjega načrta razodetja svoje ljubezni človeku (Jn 3,16). Jezus razodeva ta Božji načrt na človeški način preko oseb, odnosov, dejanj in preko stvarstva. V govorici Janezovega evangelija je simbolna govorica most, ki povezuje nebeško – tisto »od zgoraj«, iz Duha, in zemeljsko – to, kar je »od spodaj«, iz vode. Glavno sporočilo Janezovega simbolizma je razodetje Boga Očeta po Sinu. Jezusova dejanja v evangeliju so po človeški logiki težko razumljiva, za judovsko-religiozni svet pa velikokrat na meji škandaloznega. Simbolna govorica vodi v ozadje zgodovinskih dogodkov in pomaga odkrivati njihovo globlje sporočilo. Diplomsko delo obravnava še posebej simboliko vode, ki je v Svetem pismu pogosto prisotna. Najdemo jo znotraj zgodovine odrešenja Izraelskega ljudstva in je eden od prasimbolov, saj je prisotna že pri stvarjenju. Vodi v Janezovem evangeliju vselej pripisujemo zemeljski izvor, kar pomeni, da sama po sebi ne zmore dati življenja. Slednje nam v polnosti zmore dati le živa voda, ki ima izvor v Duhu. Znotraj Janezovega evangelija se srečamo z omembo vode na naslednjih mestih: pri pričevanju Janeza Krstnika (Jn 1,19-34), na poroki v Kani Galilejski (Jn,2,1-11), pri Jezusovem pogovoru z Nikodemom (Jn 3,12), pri srečanju Jezusa in Samarijanke (Jn 4,1-26), pri kopeli v Betesdi (Jn 5,1-18), v okviru šotorskega praznika v Jeruzalemu (Jn 7,38), v pripovedi o sleporojenem možu (Jn 9,1-12), v dvorani zadnje večerje (Jn 13,5) in naposled na križu (Jn 19,34). Voda na vseh omenjenih mestih nakazuje pot k življenju v Njegovem imenu (Jn 21,30-31). V diplomsko delo je vključena tudi redkeje preučevana tema ironije v Jn. Omenjeno je med drugim preučeval R. Alan Culpepper, katerega dognanja so predstavljala osnovo za nadaljnje zaključke pričujočega dela. Culpepper, sklicujoč se na Mueckeja in Bootha, interpretira ironijo v Jn kot prikrito, ampak stabilno. Glavni učinek Janezove ironije je v tem, da bralcu ponudi prefinjeno, a močno vzpodbudo, ki nagovarja k veri. Delo se zaključi z aktualizacijo Jn 5,1-18. Ob spremljanju hromega, v dialogu z Jezusom, ugotavljamo, da so njegova dejanja in besede skoraj v celoti ironične in s tem sporočilne tudi za nas. Jezus hromega nagovori z besedami, ki spodbujajo k dejanjem. Ozdravi ga in mu pravi, naj vstane in gre na pot. Uvodno vprašanje diplomskega dela, kako se Jezus odziva na malodušno čakanje na »kavčih«, se torej na tem mestu razplete in dobi odgovor v besedah: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!« (Jn 5,8). Jezus nas po hromem nagovarja k življenju, ki je polno in se dogaja stran od sedenja in brezplodnega čakanja.[T. Omerzel]20182018-10-12 07:35:08Diplomsko delo/naloga104808UDK: 27-277-247.8-135(043.2)VisID: 21633COBISS_ID: 7979354sl