<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Demokratični deficit v Evropski uniji</dc:title><dc:creator>Brus,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vlahek,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>demokratični deficit</dc:subject><dc:subject>demokracija</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>Evropski parlament</dc:subject><dc:subject>nacionalni parlamenti</dc:subject><dc:subject>evropska državljanska pobuda</dc:subject><dc:description>Demokratični deficit je že več desetletji stalnica akademskih razprav o Evropski uniji. Vsebina raziskovanj se je skozi čas bistveno spremenila, ohranja pa se temeljna misel, da se demokracija v Evropski uniji sooča z velikimi težavami. Zaupanje Evropejcev v Evropsko unijo je nizko, podobno velja tudi za občutek povezanosti z njenimi organi, zato je očitno, da so spremembe nujno potrebne. Z vsako večjo reformo pride do sprememb, ki bistveno vplivajo na razmerja moči med evropskimi institucijami in na njihov odnos do Evropejcev. Najvidnejše spremembe v zadnjih desetletjih so krepitev moči Evropskega parlamenta, ki se je razvil v vplivno institucijo, uvajanje institutov neposredne demokracije in druge reforme, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba. Napredek pa je, žal, na drugi strani uravnotežen s pojavom mehanizmov in institutov, ki demokratična varovala zaobidejo. To so na primer ukrepi, ki so bili sprejeti kot odziv na dolžniško krizo evroobmočja in v velikem delu sploh ne spadajo med formalne pristojnosti Evropske unije. V svojem magistrskem delu sem analiziral in kritično ovrednotil procese, ki so bistveno vplivali na ključne organe Evropske unije, njihove spreminjajoče se medsebojne odnose ter predvidene učinke aktualnih reform. Pregledal sem širok izbor literature preteklih desetletji in predstavil različna teoretska izhodišča, na podlagi katerih avtorji skušajo opredeliti in analizirati demokratični deficit in z njim povezane tematike. Ključna ugotovitev mojega magistrskega mojega dela ni le, da so aktualne reforme premalo ambiciozne in demokratičnega deficita ne morejo odpraviti, ampak predvsem da demokratični deficit ni le kategorija akademskih razprav, temveč je zelo močno politično orodje in odločilno usmerja razvoj Evropske unije. Demokratični deficit je zato stalnica evropske demokracije in ne more nikoli biti povsem odpravljen, saj se ob razvoju Evropske unije vedno znova pojavlja v drugačnih oblikah, ki terjajo nove reforme in kritične analize akademikov, intelektualcev, državljanov, politikov in vseh drugih zainteresiranih strani.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-11 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104786</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 84672</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16389457</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
