Primerjava postopkov priprave prostorskih aktov v zakonodaji sprejeti po osamosvojitvi SlovenijePlaninc, Alja (Avtor) Zavodnik Lamovšek, Alma (Mentor) Foški, Mojca (Komentor) zakonurejanje prostoradeležnikiprostorski aktDržavni zbor RS je v novembru 2017 sprejel nov Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2, 2017) z začetkom veljave v sredini leta 2018. To je že četrti zakon, ki je bil sprejet za namene urejanja prostora po osamosvojitvi Slovenije. V prvem delu diplomske naloge smo naredili pregled sistema urejanja prostora po do sedaj veljavnih zakonih z obravnavanega področja. V drugem delu smo analizirali in ovrednotili spremembe postopkov priprave in sprejema izvedbenih prostorskih aktov. V zadnjem delu pa smo analizirali še vlogo deležnikov v postopku priprave obravnavanih prostorskih aktov. Vse analize in vrednotenja se nanašajo na štiri zakone: Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1, 2002), Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, 2007), Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP, 2010) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2, 2017). Primerjave in analize smo v diplomski nalogi izdelali za prostorske akte na državni in lokalni ravni z namenom preveritve postopkov priprave in sprejemanja prostorskih aktov. Primerjali smo tudi deležnike, ki sodelujejo pri pripravi in sprejemu prostorskih aktov in kako se krepi pomen le-teh.20182018-10-10 11:58:53Diplomsko delo/naloga104782VisID: 132766sl