Vzpostavitev identitete skozi jezik na primeru Pessoinih heteronimovRajaković, Valentina (Avtor) Bahovec, Eva D. (Mentor) Virk, Tomislav (Mentor) literatura in psihoanalizafilozofija jezikastrukturalizemsubjektidentitetaportugalska književnostmodernizemheteronimijadiplomsko deloV diplomskem delu sem najprej obravnavala problem subjekta, ki vznikne v jeziku, in kontingenco identitete kot posledico razcepljenega subjekta. Pri tem sta me najbolj zanimala strukturalistični in psihoanalitični vidik subjektivnosti. Skozi strukturalistični vidik sem razmišljala o subjektu kot mestu v strukturi, ki se nenehno premešča in že s tem onemogoča trden temelj možnosti koherentne identitete. Ta struktura je struktura jezika, v kateri se v začasnih in naključnih točkah, ki so posledica samega jezikovnega dejanja, kaže subjektivnost tistega, ki govori. Neuspeh identitete se razkriva tudi v nezavednem, pri čemer ne moremo mimo psihoanalize. Z vstopom v simbolno in v red jezika pride hkrati do vznika subjekta in manka, ki bo onemogočal uspeh kakršne koli zagotovljene identifikacije. Subjekt je zaradi simbolnega že od vstopa vanj "jaz" le za nekoga drugega in kot tak ni zmožen koherentne identifikacije. Ugotovitve iz prvega dela naloge sem nato aplicirala na fenomen heteronimije pri portugalskem pesniku Fernandu Pessoi. Kot pesnik moderne je z vzpostavitvijo heteronimov v poeziji nedvomno pokazal inovativnost v pesniškem izražanju razklanega subjekta. To zavedanje o nemožnosti identitete je upesnil preko drugega oziroma v imenu drugega. Vsak od heteronimov piše svojo poezijo kot "jaz" in s celovitim nazorom, ki ga v njej izraža, s čimer odlično dosega avtonomnost lastnega "jaza" in avtorstva. Pessoa s konceptom heteronimije kot načina pisanja izraža razumevanje identitete kot najvišje stopnje razločenosti.[V. Rajaković]20182018-10-09 09:05:37Diplomsko delo/naloga104619UDK: 821.134.3.09Pessoa F.COBISS_ID: 67715170sl