Izolacija v romanih Stena in Mansarda Marlen HaushoferLorger, Ana (Avtor) Matajc, Vanesa (Mentor) literatura in feminizemavstrijska književnostavstrijski romanženski likiločitevizolacijadiplomsko deloV diplomskem delu obravnavam motiv izolacije v romanih Stena in Mansarda avstrijske modernistične pisateljice Marlen Haushofer. Protagonistki obeh romanov gradita vidne in nevidne meje, s katerimi se oddaljujeta od družbe, ki za njiju ne najde posluha. Pri analizi se opiram predvsem na feministično kritiko, saj se protagonistke v omenjenih romanih ločujejo od vsakdanjika predvsem zato, ker je ta močno patriarhalen. Ženske v njem lahko zasedajo zgolj podrejen položaj in opravljajo gospodinjske ter materinske vloge. Ker ženske s takšno situacijo niso zadovoljne, se izolirajo skozi postopek ustvarjanja ali pa se zatečejo v svet narave. Pisava in narava jim sicer omogočata moment avtentičnosti, vendar se zaradi osamljenosti večkrat znajdejo v stanju melanholije in depresije. Fizična ločitev pri Steni onemogoča vsakršno relacijo z drugim, kar pomeni, da ženska v romanu ne more iznajdevati lastne identitete, ko pa je podvržena čistemu niču okolice. Pri Mansardi je ločitev vezana na govor. Ker ženska ne sliši, se tako popolnoma loči od besednega sveta, hkrati pa zapade v čisto tišino., Slednja nikoli ne more biti emancipatorna, zato jo spet ohromi, jo naredi pasivno, da se znova podreja moškim, ki jo obdajajo. V nobenem primeru ločitve in posledične izolacije ženska torej ne najde svobode in tako ne more vzpostaviti svoje lastne identitete. Ker niso ne pisateljica ne njene protagonistke zmožne narediti radikalne spremembe v svojem življenju, lahko edino rešitev predstavljata smrt ali norost.[A. Lorger]20182018-10-09 08:32:22Diplomsko delo/naloga104602UDK: 821.112.2(436).09Haushofer M.COBISS_ID: 66657122sl