<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učna diferenciacija in individualizacija eksperimentalnega dela pri pouku kemije v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Stražar,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferk Savec,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>eksperimentalno delo</dc:subject><dc:subject>nadarjeni učenci</dc:subject><dc:subject>otroci tujci</dc:subject><dc:subject>učenci s primanjkljaji</dc:subject><dc:subject>učna diferenciacija in individualizacija</dc:subject><dc:subject>učenci z učnimi težavami</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Učni načrt za kemijo v osnovni šoli vključuje uporabo eksperimentalnega dela za doseganje standardov znanja, vezanih na učne cilje. Učni načrt prav tako predvideva učno diferenciacijo in individualizacijo v fazah načrtovanja in izvedbe pouka ter tudi pri preverjanju in ocenjevanju znanja (Bačnik idr., 2011). V slovenskem prostoru je primanjkljaj raziskav na področju učne diferenciacije in individualizacije kemijskega eksperimentalnega dela v šolski praksi, zato je ta tema obravnavana v magistrski nalogi. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena literatura na temo eksperimentalnega dela pri pouku kemije ter učne diferenciacije in individualizacije. V empiričnem delu magistrskega dela je razvita metodologija za učiteljevo spremljanje napredka učencev med kemijskim eksperimentalnim delom, upoštevajoč učno diferenciacijo in individualizacijo (UDKED). V raziskavo je bilo vključenih 45 učencev osmega razreda. Na osnovi uporabe vprašalnikov UDKED na celotnem vzorcu 45 učencev s strani dveh učiteljev, ki vsaj 6 mesecev strnjeno poučujeta učence pri predmetih, ki temeljijo na eksperimentalnem delu učencev in njihovih analizah, so bile sestavljene skupine učencev za učno diferenciacijo in individualizacijo. Učna enota s področja kemijskih vsebin za uresničevanje učne diferenciacije in individualizacije pri učencih je bila razvita v sodelovanju z učiteljico kemije in specialno pedagoginjo iz izbrane osnovne šole, ter bila uporabljena na naravoslovnem dnevu. Naravoslovni dan ob uporabi učne enote je izvedla učiteljica kemije. V enem tednu po izvedbi naravoslovnega dne je učiteljica odgovorila na vprašanja strukturiranega intervjuja. Osnova za izdelavo magistrske nalogo so bili analizirani delovni listi iz naravoslovnega dneva s kemijskim eksperimentalnim delom, upoštevajoč učno diferenciacijo in individualizacijo ter odgovori strukturiranega intervjuja z učiteljico. Rezultati kažejo na raznolikosti med učenci pri usvajanju znanja ob uporabi eksperimentalnega dela tudi znotraj skupin učencev prve in druge skupine ter ne omogočajo izpeljave sklepov glede uspešnosti reševanja nalog I., II. in III. taksonomske stopnje. Prav tako ne omogočajo zapisa opažanj in sklepov za celotne skupine, pač pa lahko iz zapisov sklepov na primeru treh izbranih učencev sklepamo, da učna enota omogoča usvajanje znanj izbranim učencem tretje skupine. V prihodnosti bi bilo mogoče raziskavo še nadgraditi, predvsem bi bilo potrebno izvesti raziskavo na več kot treh eksperimentalnih vajah, za ocenjevanje napredka pa bi bilo potrebno uporabiti anketni vprašalnik UDKED. Raziskavo bi bilo smiselno nadaljevati z večjim vzorcem učencev iz različnih šol, ki bi jih spremljali skozi daljše obdobje, in z vključitvijo več učiteljev v intervju.</dc:description><dc:publisher>[A. Stražar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-09 03:49:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104592</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 54:373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12164681</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
