<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pojem potujitvenega efekta pri ruskih formalistih in Brechtu</dc:title><dc:creator>Semič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrečko,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ruski formalizem</dc:subject><dc:subject>epsko gledališče</dc:subject><dc:subject>potujitveni učinek</dc:subject><dc:subject>diplomsko delo</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo se ukvarja s pojmom potujitvenega efekta pri ruskih formalistih in Bertoltu Brechtu. Pojem potujitvenega efekta prvi vpelje v svojo teorijo Viktor Šklovski, vodilni član ruskih formalistov. Pojem potujitvenega efekta ruski formalisti povezujejo z umetniškostjo, z lastnostjo, ki loči umetniški tekst od neumetniškega. Potujitveni efekt namreč povzroči, da vsakodnevno zaznavo predmeta ali dogodka, ki je v naši zavesti že avtomatizirana, postavi v nov kontekst in jo s tem potuji. Vsakodnevna zaznava se tako preko potujitve spremeni v umetniško zaznavo, ki je temelj umetniškosti. Pojem potujitvenega efekta od ruskih formalistov prevzame Bertolt Brecht. Vendar Brecht potujitvenega efekta ne uporabi v namen vzbujanja umetniškosti, ampak mu služi kot spodbuda k družbenokritičnosti posameznika. Preko potujitvenega efekta lahko Brecht na gledališkem odru pokaže družbene odnose izven vsakodnevnih običajnih kontekstov ter s tem omogoči gledalcu, da do družbenih odnosov in dogodkov ohrani distanco, s tem pa tudi kritičnost, ki je potrebna za družbene spremembe.</dc:description><dc:publisher>[E. Semič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2018-10-08 13:45:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104508</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 82.0:792.01Brecht B.</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 58349666</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
