Špijonaža v besedah in dejanjih (v prvi polovici 20. stoletja)Žgajnar, Dora (Avtor) Kos, Matevž (Mentor) Nećak, Dušan (Mentor) Ajlec, Kornelija (Komentor) literatura in zgodovinaobveščevalna dejavnostvohunstvočlovekove pravicepropagandakriptografijavohunski romanliterarni lik - vohundiplomsko deloV svoji diplomski nalogi sem raziskala vpliv obveščevalne dejavnosti na družbo v prvi polovici 20. stoletja. Najprej sem na kratko predstavila razvoj obveščevalne dejavnosti od začetkov do institucionalizacije obveščevalnih služb v 20. stoletju, nato pa sem predstavila še sprejem obveščevalne dejavnosti v sodobne mednarodne in družbene odnose. Naprej sem preko propagandnih in cenzurnih ukrepov raziskala vpliv obveščevalne dejavnosti na družbo v širšem obdobju obeh svetovnih vojn, pri tem pa sem izpostavila tudi vprašanje konflikta med temeljnimi človekovimi pravicami in obveščevalnimi metodami. Poskusila sem dokazati, da je razvoj obveščevalne dejavnosti vplival tudi na znanost in tehnologijo tega časa, kar je mogoče videti v razvoju šifrirnih strojev in prvih računalnikov. Vpliv obveščevalne dejavnosti na družbo je mogoče videti tudi v literarni recepciji lika vohuna, zato sem predstavila tri romane z vohunsko tematiko, da bi na ta način pokazala, kako so nekateri avtorji (in preko njih širša družba) dojemali položaj in vlogo vohuna. V ta namen sem izbrala vohunski roman Vohun (The Spy Who came in from the Cold, 1963), ki ga je napisal John le Carré, zgodovinski roman Zadnjo karto izigra smrt (Die letzte Karte spielt der Tod, 1955), ki ga je napisal Hans Hellmut Kirst, in postmodernistični roman Javni sežig (The Public Burning, 1977), ki ga je napisal Robert Lowell Coover.[D. Žgajnar]20152018-10-08 13:40:59Diplomsko delo/naloga104499UDK: 82.091-311.6COBISS_ID: 58274146sl