<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Upravljanje in vodenje v rudniških nesrečah: primerjalna analiza nesreč Čile 2010 in Turčija 2014</dc:title><dc:creator>Benedik,	Kristijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juvan,	Jelena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rudniška nesreča</dc:subject><dc:subject>krizno upravljanje in vodenje</dc:subject><dc:subject>tehnološke in tehnične nesreče.</dc:subject><dc:description>V državah z veliko rudnih bogastev so nesreče v rudnikih na žalost nekaj povsem običajnega, zato jih mediji največkrat niti ne omenjajo. Vsake toliko časa pa se zgodi nesreča, ki s kakšno od svojih podrobnosti odstopa od vsakdanjih rudniških nesreč. Rudniški nesreči v Čilu in Turčiji sta v svetovni javnosti zbudili veliko zanimanja. Razloga pa sta bila različna. V primeru nesreče v Čilu so vseh 33 ujetih rudarjev po večmesečnem reševanju uspeli rešiti, medtem ko je glede na število žrtev v Turčiji prišlo do najhujše rudniške nesreče v njihovi moderni zgodovini. Povod za obe nesreči je bil v obeh primerih človeški dejavnik. Zakaj se posledice med obema nesrečama razlikujejo? Razloga sta predvsem dva: vzrok nesreče v posameznem rudniku in pa sistem kriznega upravljanja in vodenja v posamezni državi (preventivni ukrepi, odzivnost akterjev, pripravljenost in izkušenost). Skupno obema nesrečama pa je neupoštevanje preventivnih ukrepov, prevzem kriznega upravljanja in vodenja državnih akterjev in po končani reševalni akciji zaprtje obeh rudnikov.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-05 14:40:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104383</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 101554</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 35913565</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
