<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vzgojiteljeva pripravljenost izvajanja programov za spodbujanje rezilientnosti otrok</dc:title><dc:creator>Tomažin,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrtnik Vitulić,	Helena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rezilientnost</dc:subject><dc:subject>vzgojitelj</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Rezilientnost vključuje učinkovito premagovanje dolgotrajnejših težav, soočanje s stresnimi situacijami in reagiranje nanje s proaktivnim vedenjem, ki omogoča uspešno spoprijemanje s težavami/stresom. V vzgojno-izobraževalni ustanovi, kot je vrtec, vzgojitelj s svojim zgledom in pristopom lahko prispeva k razvoju otrokove rezilientnosti, zato je pomembno, da jo vzgojitelj skozi profesionalni razvoj sam razvija in jo spodbuja pri otrocih.
Z raziskavo sem želela ugotoviti, v kolikšni meri vzgojitelji menijo, da na razvoj rezilientnost v vrtcu vplivajo pogoji in klima vrtčevskega kolektiva, kompetentnost vzgojiteljev za vodenje aktivnosti, ki spodbujajo otrokovo rezilientnost, ter kakšno je njihovo mnenje o razvijanju rezilientnosti in pripravljenost spodbujanja le-te pri otrocih. Ugotavljala sem tudi, ali se omenjena mnenja vzgojiteljev spreminjajo glede na faze njihovega profesionalnega razvoja.
Na podlagi odgovorov 101 vzgojitelja na anketni Vprašalnik o učiteljevi/vzgojiteljevi pripravljenosti za spodbujanje rezilientnosti otrok sem ugotovila, da vzgojitelji menijo, da so precej kompetentni za izvajanje programov za spodbujanje rezilientnosti v vrtcu in da njihova pripravljenost spodbujanja razvoja rezilientnosti ni bistveno odvisna od zagotavljanja pogojev vrtca. Vzgojitelji so ocenili, da je znotraj vrtčevskega kolektiva ustvarjena precej prijetna klima, ki vpliva na dobre medsebojne odnose in pogoje dela zaposlenih, kar pripomore k razvijanju rezilientnosti. Prav tako vzgojitelji podajajo precej pozitivno mnenje o rezilientnosti in ocenjujejo, da je takšna tudi njihova pripravljenost spodbujanja razvoja rezilientnosti pri otrocih.  Našteta mnenja vzgojiteljev niso pogojena s fazami profesionalnega razvoja, v katerih se vzgojitelji nahajajo.
Ker je rezilientnost še dokaj nepoznan pojem, je potrebno stremeti k boljši ozaveščenosti pedagoških delavcev o njenem pomenu in spodbujanju rezilientnosti pri otrocih, k čemer lahko pripomorejo tudi rezultati te raziskave.</dc:description><dc:publisher>[I. Tomažin]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-05 08:42:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104366</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12161353</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
