Kultura zagotavljanja varnosti živil v gostinskih obratih v SlovenijiBobnar, Sara (Avtor) Jevšnik Podlesnik, Mojca (Mentor) Raspor, Peter (Komentor) varnost živilkultura zagotavljanja varnosti živilzaposleni pri delu z živiligostinstvoUvod: V obratih za proizvodnjo in promet z živili je zagotavljanje varnosti živil ključnega pomena za zdravstveno ustrezna in varna živila za potrošnika. Živilsko-prehranski obrati morajo imeti vzpostavljen sistem zagotavljanja varnosti živil na osnovah sistema Analize tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk ter načel dobre higienske prakse. Višji nivo zagotavljanja varnosti živil predstavlja v podjetju vzpostavljena in med zaposlenimi sprejeta kultura zagotavljanja varnosti živil. Namen: Z načrtovano raziskavo želimo ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje kulture zagotavljanja varnosti živil med delavci v gostinskih obratih po Sloveniji ter raziskati, na kakšen način demografske značilnosti anketirancev vplivajo na oblikovanje kulture zagotavljanja varnosti živil med zaposlenimi pri delu z živili v gostinskih obratih po Sloveniji. Metode dela: Pregledali smo obstoječo literaturo na področju kulture zagotavljanja varnosti živil. Izvedli smo presečno raziskavo, v katero smo vključili gostinske obrate na območju Slovenije. Podatke smo zbirali z uporabo prevedenega validiranega anketnega vprašalnika, povzetega po Ungku Zainal Abidin (2013). Statistično analizo zbranih podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika smo izvedli s statističnim programom SPSS (verzija 22). Analiza podatkov vključuje temelje opisne statistike, vključno s standardno deviacijo, pogostostjo, aritmetično sredino in uporabo prikaza analiziranih podatkov v deležih. Rezultati: Elementa kulture zagotavljanja varnosti živil z najvišjo ocenjeno stopnjo strinjanja sta bila samozadovoljstvo in okolje, elementa z najmanjšo stopnjo strinjanja pa delo in tveganje. Analiza rezultatov je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med udeležbo anketiranih na izobraževanju »Higienski minimum« ter elementi kulture zagotavljanja varnosti živil, management, komunikacija in delo. Pomembna statistično značilna razlika se je pokazala v korelaciji števila let na trenutnem delovnem mestu ter okoljem kot elementom kulture zagotavljanja varnosti živil. Tisti, ki so se udeležili izobraževanja »Higienski minimum«, imajo višjo stopnjo strinjanja pri elementu managementa (AS: 5,79; SD: 0,81) v primerjavi s tistimi, ki se izobraževanja niso udeležili (AS: 5,41; SD: 0,72). Razprava in zaključek: Z opravljeno raziskavo smo uspeli izpostaviti šibke točke kulture zagotavljanja varnosti živil v gostinskih obratih ter predlagati izboljšave z namenom izboljšanja kulture zagotavljanja varnosti živil. Ugotovili smo, na kakšen način demografske značilnosti anketirancev vplivajo na oblikovanje kulture zagotavljanja varnosti živil med zaposlenimi pri delu z živili v gostinskih obratih po Sloveniji. Uporabljen anketni vprašalnik se je izkazal za učinkovito orodje pri oceni kulture zagotavljanja varnosti živil med delavci v gostinskih obratih v Sloveniji. Njegovo uporabo predlagamo večjim in srednje velikim živilsko-prehranskim obratom za lastno oceno kulture zagotavljanja varnosti živil.20182018-10-05 07:47:21Magistrsko delo/naloga104362VisID: 87864COBISS_ID: 5507179sl