<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča učencev o pomenu usvajanja znanj in veščin pri gospodinjskem izobraževanju</dc:title><dc:creator>Žabkar,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostanjevec,	Stojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gospodinjsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>gospodinjska pismenost</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>veščine</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Gospodinjstvo ima v izobraževanju pomembno vlogo, saj omogoča učencem usvajanje znanj in veščin, ki so pomembna za kakovostno življenje v družini in družbi. Vendar pa je predmet gospodinjstvo še vedno zaznan kot eden izmed vsebinsko manj zahtevnih predmetov. Učenci se strinjajo, da prinaša gospodinjsko izobraževanje posamezniku in družbi izboljšanje družinskih in medsebojnih odnosov, vedenjske spremembe, povezane z zdravjem in prehrano, ter pridobivanje znanja, kako postati bolj ozaveščen potrošnik. Gospodinjska pismenost pomaga pri oblikovanju produktivnejših, bolj zdravih in ustvarjalnejših posameznikov, ki si prizadevajo za trajnostno kakovost življenja. Namen magistrskega dela je, da s pomočjo raziskave ugotovimo stališča učencev o zaznavanju potreb in odnosa do gospodinjskega izobraževanja. Podatke smo pridobili v kvalitativni raziskavi z intervjuvanjem učencev. V raziskavo je bilo vključenih devet učencev 9. razreda osnovne šole. Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo, uporabljena je bila tehnika intervjuja. 

Rezultati raziskave so pokazali, da se zdi učencem pomembno, da bi usvojili znanja in praktične življenjske veščine na različnih strokovnih področjih. Zanimajo se za predmete, ki so pomembni za vpis na srednje šole in njihovo poklicno pot. Učenci si v šoli želijo več praktičnega dela, obenem izpostavljajo tudi potrebo po pridobivanju več veščin. Pomembna znanja in življenjske veščine, ki bi jim pomagala do boljšega in kvalitetnejšega življenja, vidijo v disciplini gospodinjstva. Po mnenju učencev naj bi bili do konca osnovne šole tudi ustrezno gospodinjsko pismeni. Tako izpostavljajo prehransko, okoljsko, finančno in zdravstveno pismenost. Pomembno se jim zdi, da bi pridobili več veščin pri kuhanju npr. enostavnih jedi, kot so testenine, juhe, in da bi znali skuhati tudi enostavne jedi brez recepta. Učenci dajejo velik pomen tudi znanju in veščinam na področju finančne pismenosti, saj naj bi morali vedeti, kako ravnati in upravljati z denarjem. Poleg pomembnih usvojenih znanj in veščin na različnih strokovnih področjih se učencem zdijo pomembne tudi socialne veščine; da bi postali samostojni in da bi znali pravilno odreagirati v določenih situacijah. Učenci izpostavijo, da je naloga šole izročiti znanje in veščine ter da jih usposablja za kasnejše življenje. Pri tem je pomembno, koliko so učenci motivirani. Kot pomemben dejavnik pri vlogi šole vidijo učitelje, ki naj bi jih morali znati motivirati, spodbujati, saj so tako tudi učenci bolj zainteresirani in uspešnejši. Starši se velikokrat učencu ne morejo posvetiti ali mu pomagati pri usvajanju znanj zaradi pomanjkanja časa, stresa v službi, nekompetentnosti in izobrazbe. Učenci izpostavijo, da bi se lahko predmet gospodinjstvo izvajal v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovnošolskega izobraževanja, saj bi s tem izboljšali znanje in veščine za dobrobit posameznika in družbe. Pomen gospodinjskega izobraževanja vidijo učenci v kakovostnem in samostojnem življenju.</dc:description><dc:publisher>[N. Žabkar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-04 18:41:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104348</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 64:373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12153673</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
