<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv fonomimične metode na stopnjo govorne razumljivosti otrok z motnjo v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Plestenjak,	Nadja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>govorna razumljivost</dc:subject><dc:subject>motnja v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>kognitivni primanjkljaj</dc:subject><dc:subject>fonomimična metoda</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Motnja v duševnem razvoju je stanje, za katero je značilna oviranost posameznika na vseh področjih njegovega razvoja in delovanja. Med drugim vpliva tudi na področje govora in jezika, odvisno od stopnje motnje v duševnem razvoju. Na vključevanje v družbo pomembno vplivajo govorno-jezikovni primanjkljaji, saj je uspešnost komunikacije z bližnjimi ter predvsem neznanimi ljudmi otežena. Za napredek oseb z motnjo v duševnem razvoju je potrebno dolgotrajno utrjevanje posameznih spretnosti in znanj ter multisenzoren pristop. Tega se poslužuje tudi fonomimična metoda, ki smo jo uporabili v empiričnem delu magistrskega dela.

V empiričnem delu želimo raziskati, ali logopedski trening s fonomimično metodo pripomore k izboljšanju stopnje govorne razumljivosti otrok z motnjo v duševnem razvoju. V raziskavo smo namreč vključili dečka, ki ima diagnosticirano zmerno motnjo v duševnem razvoju, zmerno govorno-jezikovno motnjo ter Downov sindrom, in deklico, ki ima lažjo motnjo v duševnem razvoju in lažjo izgubo sluha. Oba sta bila v šolskem letu 2017/2018 vključena v četrti razred prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. Že omenjeni logopedski trening smo izvajali dvakrat tedensko od decembra 2017 do marca 2018. Starši in razredničarka so pred treningom in po njem ocenili področje govorne razumljivosti, obenem pa smo z obema otrokoma dvakrat ocenili tudi področje artikulacije, in sicer pred treningom in po njem. Rezultate smo nato med seboj primerjali.

Z raziskavo smo ugotovili, da je pri obeh otrocih po logopedskem treningu s fonomimično metodo prišlo do napredka v stopnji govorne razumljivosti in pa tudi na področju artikulacije posameznih glasov ter besed. Deček je najbolj napredoval pri pravilni artikulaciji sičnikov, šumnikov in nezvočnikov, deklica pa pri sičnikih ter šumnikih; posledično pa oba tudi pri izreki besed, ki te glasove vsebujejo. Torej lahko zaključimo, da ima logopedski trening s fonomimično metodo pri obeh pozitiven vpliv na izgovorjavo glasov in besed ter hkrati tudi na njuno govorno razumljivost.</dc:description><dc:publisher>[N. Plestenjak]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-04 18:40:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104329</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12148553</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
