<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost zapomnitve informacij z uporabo slovenskega znakovnega jezika pri slišečih učencih</dc:title><dc:creator>Širnik,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zapomnitev</dc:subject><dc:subject>kratkoročni in dolgoročni spomin</dc:subject><dc:subject>učenje</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Znakovni jezik je jezik, ki je kompleksen in živ ter hkrati predstavlja vizualni sistem znakov, ki ima svoja pravila in slovnico. Osnova za razumevanje so znaki, ki se izvajajo z različnimi položaji rok in prstov, mimiko ter prstno abecedo. Znakovni jezik uporabljajo gluhe in naglušne osebe, prav tako pa tudi slišeči. Zadnje čase se znakovnega jezika poslužujejo tudi starši in vzgojitelji za pomoč pri sporazumevanju s slišečimi malčki. Pri znakovnem sporazumevanju uporabljajo sistem ključnih besed v znakih, s katerimi malčkom omogočijo lažje izražanje svojih potreb. Znakovno sporazumevanje s slišečim otrokom naj bi vplivalo na hitrejši govorni razvoj, razumevanje, motivacijo, bogatenje besedišča, koncentracijo ter socialni razvoj. Prav tako pa slišeči pridobijo več-čutno informacijo o stvari, kar pa vpliva tudi na lažjo zapomnitev.
Informacija mora potovati skozi naša čutila, da se lahko prične hramba. Naš spomin pa ne more hraniti vseh informacij, ki si jih želimo zapomniti, zato uporabljamo različne tehnike zapomnitve. 
Magistrsko delo ugotavlja, ali je zapomnitev informacij bolj učinkovita, če slišeči učenci v prvi triadi vidijo ob verbalnem poslušanju tudi kretnjo, ki izhaja iz slovenskega znakovnega jezika. 
Oblikovali smo dve hipotezi. Prva hipoteza navaja, da bo obstajala statistično pomembna razlika med rezultati v takojšnji zapomnitvi informacij, podanih verbalno, in zapomnitvi informacij, podanih verbalno z uporabo kretnje, vzete iz slovenskega znakovnega jezika. Druga hipoteza pa navaja, da bo obstajala statistično pomembna razlika med rezultati v zapomnitvi informacij, podanih verbalno, in zapomnitvi informacij, podanih verbalno z uporabo kretnje, vzete iz slovenskega znakovnega jezika, po sedmih dneh. 
V raziskavi je sodelovalo dvaintrideset slišečih učencev, ki imajo odločbo o usmeritvi ter obiskujejo prvo triado osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom. Razdeljeni so bili v dve skupini preko izenačevanja po parih. S pomočjo video posnetka so si ogledali zgodbo iz knjige »Quick as a Cricket«, avtorja Audrey Wooda. Knjiga je bila prevedena v slovenščino. Kontrolna skupina si je ogledala posnetek, kjer so bili ob pripovedovanju uporabljeni glasovni poudarki in mimika. Eksperimentalna skupina pa si je ogledala posnetek, kjer je bila poleg glasovnih poudarkov in mimike uporabljena tudi kretnja, vzeta iz slovenskega znakovnega jezika. Kretnje na video posnetku pri eksperimentalni skupini so bile uporabljene za živali in pridevnike. Po ogledu video posnetka so učenci (individualno) obnovili zgodbo, njihovi odgovori pa so bili vrednoteni na šeststopenjski ocenjevalni lestvici. 
Eksperimentalna skupina je dosegla nekoliko višje rezultate v primerjavi s kontrolno skupino pri obeh testiranjih (takojšnjo in po sedmih dneh), vendar pa razlike niso dosegle praga statistične pomembnosti. Rezultati raziskave podajajo pomemben prispevek k nadaljnjim raziskavam na področju zapomnitve informacij s pomočjo znakovnega jezika.</dc:description><dc:publisher>[S. Širnik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-04 18:40:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104323</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376-056.263(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12145481</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
