Zastopanost slovenske ljudske pesmi v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole v mestnem in podeželskem okoljuMulej, Nina (Avtor) Sicherl-Kafol, Barbara (Mentor) slovenska ljudska pesemponarodela pesemglasbena umetnost v osnovni šoliučni načrt za glasbeno vzgojoSlovenska ljudska glasba in z njo tudi pesem je naša kulturna dediščina z bogato zgodovino. Povezana je z vsemi obdobji človeškega življenja. Kljub spremembam, ki pesem oblikujejo, ko prehaja iz roda v rod, ohranja sestavine, ki pripadajo dediščini minulih dob ter obdrži etnične ali krajevne značilnosti. Zaradi svoje pomembne vloge ima vidno mesto tudi v učnem načrtu za glasbeno vzgojo v osnovni šoli. V magistrskem delu želimo predstaviti slovensko ljudsko pesem in njeno zastopanost v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju v osnovni šoli ter odnos učiteljev do slovenske ljudske pesmi. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu se osredotočamo na kratek zgodovinski pregled slovenske ljudske pesmi, njene definicije skozi čas, prežetost slovenske ljudske pesmi z ljudskimi običaji in mišljenjem ter glasbenimi in besedilnimi značilnostmi slovenske ljudske pesmi. Kot del slovenske ljudske pesmi predstavimo tudi slovensko ponarodelo pesem. Podrobneje smo pregledali zastopanost slovenske ljudske pesmi v učnih načrtih za glasbeno vzgojo v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju ter njeno zastopanost v učbenikih za glasbeno vzgojo v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju. V empiričnem delu smo raziskovali zastopanost slovenske ljudske pesmi v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju glede na mestno in podeželsko okolje, vrsto učiteljeve izobrazbe, delovno dobo in predhodnim glasbenim izobraževanjem učitelja. Oblikovali smo nabor predlogov slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi za uporabo v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Raziskavo smo izvedli s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Vzorec je zajemal 146 učiteljev glasbene umetnosti v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole z območja celotne Slovenije. Podatke smo zbirali z avtorskim anketnim vprašalnikom. Analiza anketnih vprašalnikov je pokazala, da je odnos anketiranih učiteljev do slovenske ljudske pesmi v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole na splošno pozitiven ter da jo v veliki meri vključujejo v pouk. Tudi o zastopanosti slovenske ljudske pesmi v posodobljenem (2011) učnem načrtu za glasbeno vzgojo so na splošno mnenja, da je v učnem načrtu prisoten zadosten delež slovenske ljudske pesmi. Z raziskavo smo ugotovili, da odnos anketiranih učiteljev do slovenske ljudske pesmi in njena zastopanost v učnem procesu glasbene umetnosti v glavnem ni odvisna od spola, starosti, vrste izobrazbe, delovne dobe na področju poučevanja glasbene umetnosti in dodatnim glasbenim izobraževanjem. Z opravljeno raziskavo lahko povzamemo, da imajo anketirani učitelji pozitiven odnos do slovenske ljudske pesmi. Iz analize odgovorov anketiranih učiteljev je moč zaznati motivacijo za ohranjanje slovenske ljudske pesmi in zavedanje njene pomembne vloge pri ohranjanju kulturne dediščine v času, ko slovenska ljudska pesem ni več kot nekoč v tako veliki meri prisotna v našem vsakdanu. V prihodnje bi bilo smiselno raziskati kakšna je strokovna usposobljenost učiteljev na področju slovenske ljudske pesmi ter ali njihova usposobljenost vpliva na zastopanost slovenske ljudske pesmi v učnem procesu. Smiselno bi bilo raziskati tudi povezavo med uporabo izbranega učbenika za glasbeno umetnost v določenem razredu in posledično zastopanostjo slovenske ljudske pesmi v učnem procesu. Na podlagi že omenjene analize v magistrskem delu je za posamezno leto učenja glasbene umetnosti na voljo več potrjenih učbenikov z različnim deležem slovenske ljudske pesmi.[N. Mulej]20182018-10-04 18:40:28Magistrsko delo/naloga104321UDK: 78:373.3(043.2)COBISS_ID: 12146249sl