<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Introvertiranost v izobraževalnem sistemu</dc:title><dc:creator>Golob,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljšak-Škraban,	Olga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekstravertiranost</dc:subject><dc:subject>pritiski družbe</dc:subject><dc:subject>stiske introvertiranih mladostnikov</dc:subject><dc:subject>učni pristopi</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Magistrsko delo obravnava doživljanje introvertiranih oseb v šolskem prostoru in odzivanje nanje. V teoretičnem delu najprej namenjam nekaj besed predstavitvi osebnosti in opredeljujem dve potezi osebnosti: introvertiranost in ekstravertiranost. Sledi opis značilnosti obeh potez, nato pa se bolj podrobno osredotočim na introvertiranost in na pogled na to osebnostno lastnost v današnji družbi. Naslednji sklop postavi introvertiranost v šolski prostor, kjer je predstavljeno dojemanje introvertiranosti v šolskem kontekstu in doživljanje šolskih situacij mladostnikov z bolj izraženo potezo introvertiranosti. Osredotočim se na težave, ki se zaradi morebitnega nerazumevanja introvertiranosti pojavljajo; na stiske in pritiske iz okolja, ki jih introvertirane osebe doživljajo v šolskih situacijah; ter na njihovo soočanje z le-temi. V zadnjem delu teoretičnega dela so predstavljeni še vloga učiteljev in svetovalne službe pri ravnanju z introvertiranostjo ter predlogi za delo in priporočila za vpeljavo možnih sprememb pri njihovem delu z razredom. Prikazujem in primerjam tudi ugotovitve nekaterih obstoječih raziskav glede introvertiranosti v izobraževalnem sistemu in pričakovanj znotraj njega ter poudarjanja lastnosti, ki jih izražajo predvsem ekstravertirane osebe. 
Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi. V njem s pomočjo delno strukturiranih intervjujev raziskujem, kako izbrane introvertirane osebe, vključene v izobraževalni sistem, doživljajo sebe in šolsko okolje, kakšne so njihove strategije za soočanje z neprijetnimi situacijami ter kakšna so pričakovanja in odzivi izbranih učiteljev in svetovalne službe nanje. V raziskavo je bilo vključenih osem oseb, od tega pet introvertiranih mladostnikov, dve učiteljici in svetovalna delavka. 
Z izvedbo raziskave sem prišla do ugotovitve, da intervjuvani mladostniki z bolj izraženo potezo introvertiranosti mnoge šolske situacije doživljajo kot obremenilne. Tako so znotraj teh situacij razvili različne strategije soočanja, ki jim pomagajo pri zmanjševanju stiske ali bolj uspešnem sodelovanju v situacijah. Izkazalo se je, da doživljajo pomanjkanje razumevanja s strani drugih in pritiske iz okolja, da bi se morali vesti bolj ekstravertirano. Izrazili so željo po tem, da bi drugi ta pojem bolj poznali, v večji meri razumeli njihovo vedenje ter spoštovali njihove potrebe po individualnem delu ali času za vstop v interakcije. Intervjuvani učiteljici in svetovalna delavka prepoznavajo pomen lastnega prepoznavanja takih učencev in spoštovanja njihovih potreb. Svojo vlogo pa vidijo tudi v tem, da tem mladostnikom omogočijo pozitivne izkušnje, ki jih lahko pridobijo skozi socialne interakcije. Tudi one pa so izpostavile željo po tem, da bi svoje znanje o tej tematiki poglobile in dobile več napotkov za delo z mladostniki, ki izražajo potezo introvertiranosti.</dc:description><dc:publisher>[S. Golob]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-04 18:39:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104293</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.923:37(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12141641</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
