Mnenja vzgojiteljic in vzgojiteljev o rabi knjižnega jezika v vrtcuDragan, Maja (Avtor) Skubic, Darija (Mentor) slovenski knjižni jezikraba knjižnega jezikasporazumevanjevzgojiteljiPravimo, da otrok pride na svet kot nepopisan list papirja, na katerega lahko vsak, ki stopi v stik z otrokom, nekaj napiše. Otrok nato vse, kar je napisano, ponotranji in s prvimi glasovi oz. govorico to tudi pokaže. Kakšen jezik govori otrok, je odvisno tudi od jezika staršev, okolice in ne nazadnje od vzgojno-izobraževalnih ustanov oz. vrtca. Vzgojiteljice in vzgojitelji so tisti, ki otroke v dejavnostih učijo tudi knjižnega jezika. V diplomskem delu sem zato želela ugotoviti, kakšno je mnenje vzgojiteljic in vzgojiteljev o rabi knjižnega jezika v vrtcu v interakciji z drugimi strokovnimi delavci, z otroki in s starši. V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila jezik, jezik v Kurikulumu za vrtce, družbeni položaj slovenskega jezika (materni jezik, drugi jezik ali jezik okolja, tuji jezik, državni jezik, uradni jezik, jezik Evropske unije, učni jezik, znakovni jezik in učni predmet), socialne zvrsti slovenskega jezika (knjižni in neknjižne zvrsti), sporazumevanje, načela sporazumevanja in sporazumevanje v timu. V empiričnem delu diplomskega dela pa sem z anketnim vprašalnikom z enajstimi trditvami, ki so jih anketiranci ocenjevali po petstopenjski Likertovi lestvici, želela ugotoviti, v katerem vrtcu, ljubljanskem ali novomeškem, vzgojitelji menijo, da dosledneje uporabljajo knjižni jezik in v kakšnih primerih ter ali imajo dovolj znanja, da knjižni jezik uporabijo v vsakdanji komunikaciji. Zanimalo me je tudi, ali se pri uporabi knjižnega jezika zavedajo morebitne nepravilne rabe.[M. Dragan]20182018-10-04 18:38:30Diplomsko delo/naloga104265UDK: 373.2:811.163.6-26(043.2)COBISS_ID: 12137033sl