<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava sodelovanja javnega in zasebnega vrtca z institucijami v lokalni skupnosti</dc:title><dc:creator>Pirc,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devjak,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Berčnik,	Sanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>lokalno okolje</dc:subject><dc:subject>načelo sodelovanja vrtca z lokalnim okoljem</dc:subject><dc:subject>kurikulum za vrtce</dc:subject><dc:subject>pedagoški koncept Reggio Emilia</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Diplomsko delo Primerjava sodelovanja javnega in zasebnega vrtca z institucijami v lokalni skupnosti se osredinja na kurikularno načelo, načelo sodelovanja z okoljem. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu diplomskega dela sem opisala javne in zasebne vrtce, ki predstavljajo najpogostejšo obliko izvajanja predšolske vzgoje v Sloveniji. Osredinila sem se na kurikularno načelo sodelovanja z okoljem, ki spodbuja povezovanje vrtca z institucijami v neposrednem okolju. V teoretičnem delu sem dala velik poudarek tudi pedagoškemu konceptu Reggio Emilia in njegovemu izhodišču sodelovanja z okoljem. Nekaj besed sem namenila tudi lokalni skupnosti ter družbenemu okolju, okolju, s katerim se vrtec povezuje in sodeluje. Omenila sem tudi pozitivne vidike sodelovanja vrtca z lokalno skupnostjo; ti so: vključenost vrtca v širši družbeni prostor, vplivanje na otrokov odnos do življenjske realnosti, soustvarjanje kulture okolja, spoznavanje kulturne dediščine, spoznavanje značilnosti okolja, ki obdaja otroke, ter pridobivanje občutka pripadnosti vrtcu in lokalni skupnosti. V nadaljevanju sem predstavila Vrtec Antona Medveda Kamnik (javni vrtec), bolj podrobno enoto Pestrna in Zasebni vrtec Zarja ter sodelovanje in povezovanje obeh vrtcev z institucijami v lokalni skupnosti. 
V empiričnem delu je bil glavni cilj raziskati, v kolikšni meri oba vrtca uresničujeta kurikularno načelo sodelovanja z okoljem. Zanimalo me je predvsem, s katerimi institucijami v lokalni skupnosti sodelujeta javni in zasebni vrtec, kako pogosto poteka sodelovanje vrtca z lokalno skupnostjo, kakšen kriterij imajo vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja pri izbiri institucije v lokalni skupnosti, s katero sodelujejo, ter kdo je najpogostejši pobudnik sodelovanja vrtca z lokalno skupnostjo. Izpostavila sem tudi prednosti in slabosti, ki jih izpostavljajo strokovni delavci pri sodelovanju vrtca z lokalnim okoljem. Pridobljeni rezultati raziskave so pokazali, da v obeh vrtcih strokovni delavci sodelovanju vrtca z lokalno skupnostjo pripisujejo visoko stopnjo pomembnosti, knjižnica pa je institucija, s katero najpogosteje sodeluje tako javni kot zasebni vrtec. Javni vrtec poleg knjižnice pogosto sodeluje tudi z drugimi šolami in vrtci ter občino, zasebni vrtec pa poleg knjižnice pogosto sodeluje tudi z gasilskim društvom ter policijsko postajo. Oba vrtca se najpogosteje povezujeta in sodelujeta z lokalno skupnostjo ob posebnih dogodkih. Raziskava je prav tako pokazala, da se prednosti sodelovanja z lokalnim okoljem zavedajo tako strokovni delavci v javnem vrtcu kot v zasebnem vrtcu.</dc:description><dc:publisher>[A. Pirc]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-04 18:33:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104151</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.22:352(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12115017</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
