<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izvajanje dodatne strokovne pomoči specialnih in rehabilitacijskih pedagogov v osnovni šoli in njihovo sodelovanje z učitelji</dc:title><dc:creator>Mulec,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valenčič Zuljan,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>specialni in rehabilitacijski pedagogi</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>dodatna strokovna pomoč</dc:subject><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:subject>sodelovalno oz. kooperativno poučevanje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V sodobnem vzgojno-izobraževalnem procesu je ena izmed pomembnih idej tudi inkluzija. Prav v inkluzivnem pristopu je za optimalen razvoj otrok s PP, ki so vključeni v redni program osnovne šole, ključnega pomena sodelovanje med učiteljem ter specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. S strokovnim sodelovanjem lahko veliko prispevata h kakovostnejšemu vzgojno-izobraževalnemu procesu. Eden izmed izzivov, ki ga s seboj prinaša ideja inkluzije, je tudi skrben strokovni premislek o vključevanju različnih aktivnosti, načinov dela in pristopov v pouk. Učitelj lahko skupaj s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom v svojo poučevalno prakso vpelje tudi sodelovalno (kooperativno) poučevanje, s katerim lahko zadovolji raznolike posebne potrebe učencev v razredu, prav tako pa tak način dela spodbuja profesionalni razvoj učiteljev in specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. 
Osrednji namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako specialni in rehabilitacijski pedagogi doživljajo sodelovanje z učitelji pri izvajanju dodatne strokovne pomoči v osnovni šoli.	
Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga oblikovali za našo raziskavo. V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop. Vzorec predstavlja 52 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. 
Rezultati kažejo, da sodelovanje specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z učitelji še zmeraj ni na takšni ravni, kot bi si mnogi želeli. Rezultati naše raziskave kažejo, da učitelji po mnenju specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, le-teh pogosto ne vidijo kot svojih zaveznikov, pogosto niso pripravljeni timsko sodelovati, še manj pa timsko načrtovati in izvajati posamezne učne ure. Učitelji raje vidijo, da se ure dodatne strokovne pomoči izvajajo izven razreda. Tudi specialni pedagogi se tej ideji učiteljev v večini prilagodijo in dodatno strokovno pomoč v veliki večini izvajajo individualno in izven razreda. Rezultati kažejo, da se ponekod pojavljajo tudi oblike sodelovalnega (kooperativnega) poučevanja, a v večini gre za pristope, pri katerih je specialni in rehabilitacijski pedagog v podporni vlogi. Ugotovili smo, da si specialni pedagogi želijo več aktivnega sodelovanja z učitelji. Ugotovitve kažejo, da specialnim in rehabilitacijskim pedagogom največjo oviro pri izvajanju sodelovalnega (kooperativnega) poučevanja z učiteljem predstavlja čas.</dc:description><dc:publisher>[S. Mulec]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-04 18:33:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104145</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12116041</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
