Prostorske predstave pri matematiki v 5. razreduZakrajšek, Maja (Avtor) Manfreda Kolar, Vida (Mentor) prostorske predstavegeometrijageometrijski likigeometrijska telesaučni načrtV magistrskem delu z naslovom Prostorske predstave učencev pri matematiki v 5. razredu smo želeli predstaviti problematiko, s katero se učenci srečujejo pri geometriji. Ugotoviti smo želeli, kakšno prostorsko predstavo imajo učenci petih razredov in ali se med deklicami in dečki pojavljajo razlike na preizkusu znanja iz prostorskih predstav. V teoretičnem delu je predstavljen vsebinski sklop geometrije in njena umeščenost v učni načrt. Predstavili smo operativne cilje in vsebine, ki jih učenci spoznajo od 1. do 5. razreda. Poleg operativnih ciljev in vsebine smo omenili tudi splošne cilje, standarde znanja, ki jih mora učenec doseči, in didaktična priporočila, ki so v pomoč učitelju pri dosegi ciljev. Opisali smo pristop, s katerim učitelji seznanijo učence s tridimenzionalnimi in dvodimenzionalnimi oblikami pri geometriji in izpostavili vsebini, ki spodbujata prostorsko predstavo. Znotraj geometrije smo se osredinili na področje prostorskih predstav in njihovo kvalifikacijo na prostorsko vizualizacijo in prostorsko orientacijo. Primerjali smo ju med seboj in zapisali pomembne razlike med njima. Predstavili smo ugotovitve tujih raziskav avtorjev Piageta in zakoncev van Hiele. Piaget je raziskoval razvoj sposobnosti prostorskih predstav in razvoj prostorskih pojmov. Zakonca van Hiele pa sta raziskovala razvoj geometrijskih predstav. Teoriji smo med seboj tudi primerjali in zapisali najpomembnejše razlike. Na koncu smo se osredotočili še na napačne prostorske predstave in prikazali načine, kako bi učitelj lahko pripomogel k odpravi napak. V empiričnem delu smo kot metodo dela uporabili deskriptivno neeksperimentalno, glede na raziskovalno pristop pa smo izbrali kvantitativno raziskavo. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu. S pomočjo preizkusa znanja smo raziskali, kako uspešni so učenci pri reševanju nalog s poudarkom na prostorskih predstavah. Raziskali smo tudi, ali se med deklicami in dečki pojavljajo razlike na preizkusu znanja iz prostorskih predstav. Želeli smo tudi ugotoviti, katere so najpogostejše napačne prostorske predstave učencev in katere so najpogostejše težave pri prepoznavanju geometrijske mreže kocke. S pomočjo preizkusa znanja smo tudi raziskali, katera težava je pogosteje prisotna: prostorska vizualizacija ali prostorska orientacija. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo učenci slabo prostorsko predstavo. Predvsem imajo težave z ločevanjem osnovnih matematičnih pojmov, kot so geometrijska telesa in geometrijski liki. Težave so imeli tudi s prepoznavanjem mreže kocke. Med deklicami in dečki se pojavljajo razlike pri preizkusu znanja iz prostorskih predstav, vendar pa te razlike niso statistično pomembne. Malo boljši rezultat so dosegli dečki. Več težav pri reševanju učencem povzroča prostorska vizualizacija, saj morajo učenci razumeti in si predstavljati mentalne premike dvo- in tridimenzionalnih predmetov. Pred tem pa si morajo ustvariti mentalno sliko in si jo predstavljati v svojih mislih. Tega vsi učenci 5. razreda še niso zmožni. Raziskava na področju prostorske predstave je pomembna za razvoj matematike, bolj natančno na področju geometrije. Rezultati raziskave nudijo vpogled v primanjkljaje učencev na področju prostorskih predstav in predstavljajo izhodišče za nadaljnje načrtovanje in izboljšave pouka geometrije na razredni stopnji.[M. Zakrajšek]20182018-10-04 18:33:19Magistrsko delo/naloga104141UDK: 51:373.3(043.2)COBISS_ID: 12116553sl