<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dvojezičnost in medkulturna vzgoja v vrtcu</dc:title><dc:creator>Blagus,	Tea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dvojezičnost</dc:subject><dc:description>Zaradi številnih migracij, ki so se zgodile po drugi svetovni vojni, in zaradi procesov globalizacije je naše območje postalo večkulturno. Večkulturnost ni dovolj, potrebna je medkulturnost, ki omogoča sobivanje in interakcijo različnih kultur na enem geografskem območju. Priseljenci, ki so se naselili na našem območju, s spoznavanjem okolja naletijo na marsikatero težavo, največkrat sporazumevalno. S širitvijo Evropske unije, migracij, globalizacije in z razvojem tehnologije je kontekst rabe in učenja jezika postal pomemben, skorajda nujen. 
V diplomskem delu sem v teoretičnem delu podrobneje predstavila dvojezičnost in usvajanje prvega in drugega jezika, opredelila sem večjezičnost in raznojezičnost, pri čemer sem spregovorila še o individualnih razlikah pri večjezičnih otrocih ter o usposobljenosti učiteljev in sodelovanju s starši večjezičnih otrok. V nadaljevanju sem se osredinila na medkulturno vzgojo, na opredelitev in cilje ter pojmovanje medkulturne vzgoje v predšolskem obdobju, podrobneje sem opisala tudi smernice za vključitev medkulturne vzgoje v predšolski kurikulum. Predstavila sem medkulturne kompetence kot pomemben dejavnik pri uresničevanju medkulturne vzgoje ter o vlogo vzgojitelja pri njenem uresničevanju. V zadnjem poglavju teoretičnega dela sem predstavila sodelovanje s starši otrok priseljencev.
V empiričnem delu diplomskega dela sem predstavila cilje raziskave in raziskovalna vprašanja, s katerimi sem poskušala ugotoviti, kako si vzgojiteljice razlagajo pojem dvojezičnost in medkulturna vzgoja kot enega izmed mogočih načinov dela v vrtcu, v kolikšni meri se vzgojitelji čutijo kompetentne za delo z dvojezičnimi otroki oziroma z otroki tujcev ter v kolikšni meri in na kakšen način vzgojitelji izvajajo pedagoško delo z dvojezičnimi otroki in z otroki iz različnih kulturnih okolij ter koliko so seznanjeni z jeziki in s kulturami, od koder prihajajo otroci. Nato sem predstavila analizo intervjujev in interpretacijo. 
Diplomsko delo sem sklenila z sklepnimi ugotovitvami, v katerih sem poudarila rezultate raziskave, izpostavila odgovore vzgojiteljic ter predstavila predloge za izboljšanje aktualne situacije in smernice za nadaljnje raziskovanje.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-04 18:33:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>104137</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12099145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
