Regionalizem v mednarodnem trgovinskem režimu: grožnja ali spodbuda multilateralizmu?Cerar, Marko (Avtor) Bučar, Maja (Mentor) multilateralni trgovinski režimregionalni trgovinski sporazumiUrugvajski krog pogajanjNAFTAMednarodna trgovina krepi meddržavno sodelovanje in gospodarsko rast. Zato se je po koncu 2. svetovne vojne začel oblikovati multilateralni trgovinski režim, ki bi omogočil cenejše in lažje trgovanje med državami. Za glavne podpornice vzpostavitve režima so veljale razvite države. Vzporedno so se začeli pojavljati tudi regionalni trgovinski sporazumi med dvema ali več državami. Ti so prvotno veljali kot pomoč državam v razvoju. Predvsem v zadnjih desetletjih pa je bilo vse več regionalnih sporazumov sklenjenih prav med največjimi zagovornicami multilateralnega režima, medtem ko so pogajanja na multilateralni ravni zastala. Cilj magistrskega dela je bil skozi analizo pogajanj in končnih dogovorov na multilateralni (Urugvajski krog) in regionalni ravni (Severnoameriški prostotrgovinski sporazum – NAFTA), ki so potekala sočasno, ugotoviti, ali si razvite države, oz. v sodelovanju z omejenim številom držav v razvoju, omogočajo med seboj nekaj, česar ne bi delile z vsemi državami, ki sodelujejo v multilateralnih pogajanjih. Ugotovitve kažejo, da so razlogi, zakaj se razvite države odločajo za regionalne sporazume številni. Povezani so z geostrateškimi in tudi povsem ekonomskimi interesi, ki nakazujejo na protekcionistično držo razvitih držav. Ker vsak sporazum zahteva tudi kompromisne rešitve, se je izkazalo, da tudi države v razvoju niso bile pripravljene sprejeti nekaterih zavez, ki se tičejo prostotrgovinskih sporazumov. Torej bilo bi preveč poenostavljeno govoriti, da razvite države vstopajo v regionalne sporazume izključno zaradi protekcionizma pred državami v razvoju.20182018-10-04 07:45:02Magistrsko delo/naloga104064VisID: 101444COBISS_ID: 35858525sl